1. Navidezna zakonska zveza z namenom pridobitve slovenskega državljanstva : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLara Koritnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bo predstavljena problematika navidezno sklenjenih zakonskih zvez.
Tujec s sklenitvijo zakonske zveze pridobi določene pravice, na podlagi katerih lahko v RS legalno prebiva, se zaposli, ali pa nadaljuje pot v Evropsko Unijo. Po sklenitvi zveze lahko zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje, sledi pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje in končno, pridobitev slovenskega državljanstva.
Družinski zakonik opredeljuje, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, z namenom skupnega življenja in zasnovanja družine. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravi, da zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, za neveljavno pa se smatra v primeru, da ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja.
Gre za problematiko opisane zlorabe, ki jo je težko dokazati, saj se bodoči zakonci lahko vnaprej pripravijo in dogovorijo, kako bodo odgovarjali na morebitnih zaslišanjih in dokazovali pristnost poroke v primeru suma zlorabe.
V nalogi bom predstavila problematiko fiktivnih porok, kako in na kakšen način, v kolikšnem času in pod katerimi pogoji lahko državljan 3. države pridobi slovensko državljanstvo s sklenitvijo (navidezne) zakonske zveze, indice, ki kažejo na to, da je bila zakonska zveza sklenjena pod pretvezo, kazniva dejanja povezana z omenjeno problematiko, postopek ugotavljanja pristnosti zakonske zveze in možne izboljšave za prihodnost.
Ne smemo pa pozabiti, da v demokratični družbi s preveliko intenziteto poseganja v zasebno življenje posameznikov in omejevanja svobode pri izbiri partnerja hitro trčimo v ustavno zavarovane pravice. Prav zaradi tega je preiskava tovrstnih kaznivih dejanj toliko bolj občutljiva in zahtevna.
Keywords: diplomske naloge, navidezna zakonska zveza, državljani tretjih držav, državljanstvo, kazniva dejanja
Published in DKUM: 30.03.2022; Views: 1419; Downloads: 196
 Full text (980,54 KB) |
2. Državljanstvo Evropske unije v sodni praksi Sodišča Evropske unijeSabina Horvat, 2017, master's thesis Abstract: Državljanstvo Unije je institut, ki se je od uvedbe naprej vsebinsko spremenil in dopolnil predvsem z aktivnim delovanjem Sodišča EU. Čeprav ne gre zanemariti njegov postopni razvoj v zakonodaji EU vse odkar je leta 1993 bilo uvedeno, je prav Sodišče EU tisto, ki je (vsaj v določeni meri) pojasnilo vsebino državljanstva Unije. To je sicer tesno povezano z nacionalnim državljanstvom, kar izhaja že iz primarne zakonodaje in se kaže tudi v tem, da so države članice pristojne za določanje pogojev za pridobitev in izgubo državljanstva, vendar pa ob tem še vedno morajo spoštovati temeljna načela EU.
Prelomni korak v razvoju sodne prakse na področju državljanstva Unije in z njim tesno povezano pravico do prostega gibanja, je prinesla novejša sodna praksa z uvedbo merila dejanskega izvrševanja bistvene vsebine pravic, ki so podeljene zaradi statusa državljana Unije. Pristop Sodišča EU namreč daje podlago za širšo uporabo prava EU. Merilo omogoča, da se v primerih, kadar bi bilo onemogočeno dejansko izvrševanje bistvene vsebine pravic, ali kadar bi bilo oteženo izvrševanje pravic državljana Unije, pravo EU lahko uporabi, čeprav ni podanega čezmejnega elementa. Takšen pristop Sodišča EU, kljub restriktivni razlagi, je sicer omogočil sklicevanje na pravo EU tudi v primerih, ki po prejšnjem pristopu z njim niso bili zajeti, vendar pa v ospredju še vedno ostaja problem obratne diskriminacije v povezavi s popolnoma notranjimi položaji in vprašanje razmerja s temeljnimi pravicami. Tako se tudi niso uresničili strahovi držav članic, da bi takšen pristop razširil področje uporabe prava EU.
Vsekakor gre za področje, ki je z nacionalno zakonodajo držav članic tesno povezano, in ki bo v prihodnosti vplivalo predvsem na oblikovanje politike priseljevanja držav članic. To se kaže tudi v velikem številu intervencij držav članic v zadeve s področja državljanstva Unije, saj je državljanstvo institut in eden izmed pokazateljev suverenosti, ki se jim države članice niso pripravljene odpovedati v celoti.
Tako je državljanstvo Unije predmet nenehnih sprememb, ki je v marsičem olajšalo življenje svojih državljanov, je pa za njegovo učinkovito varstvo potrebno vnesti več jasnosti, določnosti in predvidljivosti, zato da se bodo državljani Unije na te pravice z gotovostjo lahko zanesli.
Keywords: Pravo EU, državljanstvo, prosto gibanje in prebivanje, državljani tretjih držav, Direktiva 2004/38, popolnoma notranji položaji, obratna diskriminacija, temeljne pravice.
Published in DKUM: 13.11.2017; Views: 2662; Downloads: 310
Full text (916,75 KB) |
3. PRAVNI POLOŽAJ EKONOMSKIH PRISELJENCEV IZ TRETJIH DRŽAV V EVROPSKO UNIJOMarina Tancoš, 2015, undergraduate thesis Abstract: Ljudje se običajno zaposlujemo v državi prebivanja. Vedno tesnejša povezanost med posameznimi državami in želja po delu v tujini sta pripeljali do položaja, ko je zaposlovanje delavcev v tujini, kamor se nemalokrat tudi preselijo za namen dela, postal povsem običajen položaj. Evropska unija kot organizacija, ki povezuje več držav v enotno tvorbo, poenostavlja postopek zaposlovanja državljanov EU znotraj EU, za državljane tretjih držav pa določa enoten postopek za dostop do trga dela EU. Pravice, ki jih pridobijo delavci migranti iz tretjih držav, se razlikujejo glede na to, kakšen status delavci pridobijo. Lahko gre za visokokvalificirane delavce, dolgoročne rezidente ali povsem običajne delavce, ki vstopijo v EU z namenom zaposlitve. Vsaka država članica posebej določa število delavcev migrantov, ki jih bo sprejela na svoje ozemlje, prav tako pa je pred zaposlitvijo delavca tujca potrebno preveriti, ali ni mogoče na delovno mesto zaposliti domačega delavca, torej državljana EU.
Keywords: zaposlovanje, Evropska unija, državljani tretjih držav
Published in DKUM: 19.04.2016; Views: 2409; Downloads: 114
Full text (808,68 KB) |
4. POMEN SODBE V ZADEVI METOCK ZA URESNIČEVANJE DERIVATIVNIH PRAVIC DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAVEmilija Stagoj, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavam sodbo v zadevi Metock ter njen pomen za uresničevanje derivativnih pravic državljanov tretjih držav.
Metock je kamerunski državljan, ki je sklenil zakonsko zvezo z državljanko Kameruna, ki je pridobila tudi britansko državljanstvo. Po prihodu na Irsko je vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje kot zakonec državljana Evropske unije, ki dela in prebiva na Irskem. Ta prošnja je bila zavrnjena, ker ni izpolnil pogoja v zvezi s predhodnim zakonitim prebivanjem v drugi državi članici, kot so to zahtevali irski predpisi. V zvezi z navedenim je Metock vložil tožbo za odpravo odločbe, s katero je Ministrstvo za pravosodje, enakost in reformo zakonodaje zavrnilo prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje. Za razjasnitev vprašanja ali so irski predpisi skladni z Direktivo 2004/58/ES je irsko Vrhovno sodišče pred Sodišče Evropske unije vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe.
Skozi obravnavo navedene sodbe v diplomskem delu obravnavam derivativne pravice državljanov tretjih držav.
Keywords: Direktiva 2004/58/ES, državljani tretjih držav, pravice državljanov tretjih držav, prosto gibanje, prepoved diskriminacije, združitev družine
Published in DKUM: 14.07.2011; Views: 3309; Downloads: 188
Full text (1,05 MB) |
5. Zaposlovanje tujcev v Republiki SlovenijiNada Manoleva, 2010, undergraduate thesis Abstract: Zaradi vse večjega staranja prebivalstva in zmanjševanja naravnega prirastka se povečuje povpraševanje po tuji delovni sili.
Postopek zaposlovanja je odvisen od tega, ali tujec prihaja iz držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali pa iz t.i. tretjih držav. Za vse zaposlene delavce v Sloveniji ne glede na to, ali so slovenski državljani, državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije ali pa državljani tretjih držav, velja, da so glede plače ter drugih delovnih pogojev povsem izenačeni. Delodajalec mora upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje (Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o varstvu pri delu) in kolektivne pogodbe. Državljani EU za zaposlitev v Sloveniji ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Delavci iz držav članic EU morajo za zaposlitev v Sloveniji izpolnjevati enake pogoje kot domači delavci in imajo enake pravice ter obveznosti kot domači delavci.
Postopek zaposlovanja državljanov tretjih držav poteka po Pravilniku o postopkih in dokazilih za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj in določa postopke ter dokazila za odločanje o izdaji delovnega dovoljenja. Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja je treba vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (pri območni ali centralni službi zavoda).
Keywords: Ključne besede:
tujec, delovno dovoljenje, deficiterni poklici, državljani tretjih držav, državljani EU, EGP in Švicarske konfederacije
Published in DKUM: 04.11.2010; Views: 2539; Downloads: 307
Full text (470,79 KB) |
