| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Opredelitev managementskega pristopa in snovanje splošno veljavnih smernic, za dosego učinkovitejšega delovanja managementa v državah v razvoju – primer andritz hydro gmbh
Gregor Obrulj, 2020, master's thesis

Abstract: Ključni faktorji iz osrednje teme magistrskega dela in raziskave so management, managemenstki pristopi, učinkovitost ter vplivi iz »neobičajnega« zunanjega okolja na management in njegovo zmožnost tekočega delovanja kot tudi poslovanja. Celotna naloga sloni na temelju avstrijskega podjetja Andritz Hydro, katero je vodilno podjetje v svetu, na področju celovite izgradnje in obnov hidroenergetskih objektov. Samo delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in aplikativnega dela. Pri tem naj omenimo, da je naravnanost teoretičnega dela v relaciji z aplikativnim delom naloge predvsem široka in posplošena. Do tega sta privedla dva razloga; eden od njiju je ta, da konkretna teorija na temo magistrskega dela v pisni ali elektronski obliki praktično ni eksistentna, prav tako je vsem preostalim informacijam, na temo delovanja ali poslovanja na gospodarsko manj razvitih območjih, relativno težko določiti kredibilnost izvora. Drugi razlog pa je ta, da smo si prizadevali, skozi teorijo, vam, bralcu, ustvariti vpogled o načinu in obsežnosti delovanja globalnega podjetja, v največji meri skozi vidik splošnega managementa, organizacijskih struktur ter funkcij in nalog posameznih managementov. Ker pa gre v našem primeru za projektno usmerjeno podjetje, pa smo v teorijo vključili tudi temeljne vidike projektnega managementa in projektne organiziranosti. Kot ste torej lahko razbrali, je teoretični del naloge namenjen boljšemu razumevanju, relativno zapletene tematike aplikativnega dela in pridobitve nekakšnega izhodiščnega občutka za celotno razsežnost in kompleksnost organizacije velikega podjetja na multinacionalnem nivoju. Prvo poglavje iz segmenta teorije je tako namenjeno razsežnosti managementa in njegovi vlogi v podjetju. V sklopu tega poglavja smo nekoliko podrobneje obravnavali hierarhijo managementa oz. managerjev ter opredelitev managerjevih spretnosti v relaciji z nivojem managementa v katerem je aktiven. Slednje smo obravnavali temeljne funkcije managementa in podrobneje predstavili vloge managerja po Mintzbergu. Nekolikšen fokus v sklopu opredelitve managementa smo posvetili tudi etiki in kulturi znotraj organizacije in njunemu pomenu za delovanje organizacije v mednarodnem okolju, ter manjši vpogled na vpliv in pomen digitalizacije za sodobne in prihodnje organizacijsko razvijanje. S tem se prvo in najobsežnejše poglavje iz sklopa teoretičnega dela naloge tudi zaključi in tako nadaljujmo z drugim in zadnjim poglavjem teoretičnega dela, kateri se nanaša na projektni management. Poglavje projektnega managementa smo nastavili tako, da pričnemo pri čistih osnovah, kar pomeni, da za azčetek razčistimo temeljne pojme projektnega managementa, kot so naprimer projekt, cilji projekta, oblike projekta idr. Magistrsko delo temelji na osnovi projektno usmerjenega podjetja in iz tega razloga nam je bilo pomembno v tem poglavju obširno teoretično prikazati vse relevantne pojme specifične za projektni management, kot tudi funkcije projektnega managementa, specifičnosti projektnousmerjenih podjetij, organizacijske strukture, projektne procese in opredeliti vrste projektov. Iz teorije smo skrbno izbrali tiste segmente, ki se skladajo s sliko podjetja na katerem temelji primer in tako, na podlagi tega, bralec dobi sliko glede posameznih potekov in funkcij znotraj podjetja iz teoretičnega vidika, kateri mu naj olajša razumevanje določenih odsekov aplikativnega dela naloge. Aplikativni, ali z drugimi besedami tisti ključni del naloge temelji na dveh primerih projektov podjetja Andritz Hydro GmbH, katera sta lokacijsko oba na območjih držav, s šibkejše razvitim gospodarstvom. S tem pojmom, ali drugimi sinonimi bomo skozi nalogo označevali t.i. države v razvoju. V primeru izbranih projektov, prej omenjenega podjetja gre pri lokaciji za Demokratično Republiko Kongo, katere lega je zahodno do centralno na afriškem kontinentu. V nalogi se osredotočamo predvsem na težavnost delovanja in poslovanja managementa v tem okolju, kajti razmere v t
Keywords: managementski pristop, projektni management, države v razvoju, Afrika, učinkovitost managementa, delovanje managementa.
Published: 09.02.2021; Views: 157; Downloads: 38
.pdf Full text (2,61 MB)

2.
Sinhronost svetovnih delniških gibanj
Jure Krajnc, 2016, master's thesis

Abstract: Globalni trgi so izpostavljeni velikim premikom v smislu medsebojnega gospodarskega povezovanja. To vodi h gospodarskim spremembam, ki se odražajo na sinhronosti delniških gibanj, za katere mnogokrat trdimo, da na osnovi znanih informacij in prihodnjih pričakovanj kažejo gospodarsko sliko prihodnosti. Čeprav je sinhronost med delniškimi indeksi na trgu že ves čas prisotna, se z razvojem in integracijo novih trgov sedaj uveljavlja v vse bolj globalnem merilu. Študije potrjujejo, da se sinhronost v času krize povečuje. Pri tem ima pomembno vlogo širjenje okužb ter kanali, po katerih se te prenašajo. Razlogov za hitro in neovirano prenašanje okužb je več. Po eni strani se zaradi medsebojnega povezovanja, ki ga spremljajo povečana medsebojna trgovina, financiranje mednarodnih finančnih ustanov na mednarodnih trgih, ter investitorjev, ki želijo svoje portfelje razpršiti po vseh regijah sveta, ustvarjajo ugodni pogoji za širjenje negativnih šokov oz. okužb. Po drugi strani so države s širjenjem globalizacije in povezovanjem v skupne politične, pravne in valutne sisteme podvržene enakim pogojem, pod katerimi na trgu delujejo. V magistrski nalogi izhajamo iz korelacijske teorije, ter z njeno pomočjo skušamo opredeliti ter pojasniti vzroke, ki vplivajo na moč povezanosti svetovnih delniških indeksov. V teoretičnem delu poskušamo opredeliti vlogo borze v finančnem sistemu, ter navedemo spremembe na borznih trgih, ki v zadnjem obdobju močno krojijo njihovo delovanje. Nadalje v tem delu opredelimo temeljne dejavnike razvoja delniških trgov, ter predstavimo podatke konkretno proučevanega vzorca. V Sklepnem delu teoretičnega dela smo opredelili pojem okužba, ter pojasnili posledice prenašanja negativnih šokov iz okuženih gospodarstev na zdrava in s tem povezano širjenje kriz med svetovnimi ekonomijami. Hkrati smo navedli kanale prenosa, podrobneje opisali potek prenašanja negativnih signalov, ter predstavili načine merjenja okužb in ukrepe namenjene njihovi preprečitvi. V praktičnem delu merimo stopnjo povezanosti med delniškimi indeksi, pri čemer naša analiza temelji na uporabi Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Z njim smo proučevali gibanje moči povezanosti med svetovnimi indeksi na podlagi 1-letnega časovnega okna. Predvsem nas je zanimalo gibanje moči povezanosti med nekaterimi svetovnimi delniškimi indeksi v času, še posebej v obdobju 6 gospodarskih kriz v zadnjih 30 letih. Nadalje smo proučevali ali, in v kakšni meri indikatorji stopnje razvitosti borznega trga vplivajo na moč medsebojne povezanosti delniških indeksov. Posebno pozornost smo namenili primerjavi med razvitimi trgi in trgi v razvoju, pri čemer smo v drugem koraku analizo ponovili na vzorcu držav, ki smo jih razcepili na manjše geografske regije. V sklepnem delu praktičnega dela smo merili stopnjo povezanosti temeljnih dejavnikov razvitosti delniškega trga v odnosu do gospodarske rasti posameznega gospodarstva.
Keywords: delniški trgi, teorija okužbe, gospodarska kriza, Pearsonov korelacijski koeficient, razvite države, države v razvoju, sinhronost, rast bruto domačega proizvoda, likvidnost, tržna kapitalizacija, koeficient obračanja, razvitost borznega trga.
Published: 11.08.2016; Views: 899; Downloads: 51
.pdf Full text (4,54 MB)

3.
Vpliv rasti prebivalstva na gospodarsko rast
Laura Zelič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju smo ugotavljali vpliv rasti prebivalstva na gospodarsko rast. Najprej je obrazložen pojem gospodarske rasti in dejavniki, ki vplivajo nanjo. Nato je v naslednjem poglavju opisana rast prebivalstva po letih, kako se je število prebivalstva povečevalo v zadnjih desetletjih in kako se je spremenila struktura prebivalstva na svetu. Preverili smo povezavo med rastjo števila prebivalstva in kvaliteto življenja, kako ta vpliva na revščino in število otrok, predvsem v državah v razvoju. Nato smo prikazali kakšne so napovedi za nadaljnjo rast prebivalstva. V naslednjem poglavju smo ugotavljali, kakšne so posledice rasti prebivalstva v razvitih državah in državah v razvoju. Kakšna povezava je med rastjo prebivalstva in gospodarsko rastjo, ali ta omejuje gospodarsko rast, ali jo lahko uporabimo kot ekonomsko sredstvo, ali da nima bistvenega vpliva na gospodarsko rast. Nato smo ugotavljali različne mehanizme in ukrepe za obstoječe demografske trende. Za ugotavljanje vpliva rasti prebivalstva na gospodarsko rast smo analizirali demografske trende na Kitajskem in v Indiji. Najprej smo prikazali osnovne podatke o gospodarstvu države, nato demografske trende v državi in napovedi za prihodnost. S primerjanjem vseh podatkov, ki smo jih prikazali v tej analizi, smo prišli do sklepa, ki je prikazan na koncu diplomskega seminarja.
Keywords: Rast prebivalstva, gospodarska rast, razvite države, države v razvoju, Kitajksa, Indija.
Published: 23.10.2015; Views: 887; Downloads: 147
.pdf Full text (1,36 MB)

4.
IZZIVI IN PRILOŽNOSTI VSTOPA SLOVENSKIH PODJETIJ NA NOVE DINAMIČNE TRGE
Alen Borošak, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti držav v razvoju, ki veljajo za eno izmed pomembnejših obravnavanih področij svetovnega ekonomskega prostora. Kljub dejstvu, da so bile pred dobrim desetletjem vse niti dogajanj na svetovnem gospodarskem in finančnem prostoru v rokah razvitih držav zahodnega sveta, so države v razvoju, kljub nezadostni stopnji razvoja njihovega ekonomskega, političnega in sociokulturnega okolja, sledile svoji viziji na poti industrializacije gospodarstva in tako pišejo zanimivo zgodbo o doseganju ekonomskega napredka. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili ekonomske razsežnosti globalizacije, ki je s pomočjo tehnološkega napredka in odpravo ekonomskih, logističnih in predvsem miselnih ovir spremenila svet v eno veliko ploskev. Globalizacije, katere glavna vodila so liberalizacija mednarodne trgovine, tehnološki napredek držav in razvoj informacijske tehnologije, je nemogoče opisati z eno samo definicijo, zato smo ta pojem opredelili s pomočjo razlag posameznih avtorjev. V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na države v razvoju in njihove ekonomske razsežnosti. Podrobneje smo analizirali posamezne države iz skupine NEXT 11 in opredelili značilnosti njihovega makro, poslovnega in investicijskega okolja ter tako dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Kljub spoznanju, da omenjene države posedujejo ogromen potencial za doseganje odmevnega gospodarskega napredka, se vsaka izmed njih nahaja na različni stopnji ekonomskega in socialnega razvoja, kar med drugim predstavlja izzive na področju doseganja višje stopnje makroekonomske in sociokulturne stabilnosti. Analizirane države smo med drugim primerjali s skupino držav BRIC in ugotovili, da sta si skupini držav v določenih makrosegmentih podobni bolj, v drugih manj, a kljub temu obe posedujeta neprecenljiv potencial za trajnostni razvoj. Nadalje smo v tretjem delu opredelili najpomembnejše trgovinske partnerje posameznih držav iz skupine NEXT 11 in blagovne skupine, ki se pojavljajo na njihovi izvozni oziroma uvozni strani. Prišli smo do spoznanja, da ZDA in Kitajska, ob kontinentalnih sosedih, za večino držav predstavljata najpomembnejšega partnerja na področju blagovne menjave. Najpomembnejši proizvodi, ki so predmet blagovne menjave, so predvsem elektronska oprema in visokotehnološki proizvodi, viri energije, med katerimi izstopa nafta, in posamezne surovine ter ostale manj kompleksne blagovne skupine. V zadnjem delu smo analizirali gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in državami iz skupine NEXT 11 in ugotovili, da je obseg blagovne menjave Slovenije s posameznimi državami, z izjemo Turčije in Južne Koreje, na nezavidljivem nivoju. To dejstvo naroča slovenski diplomaciji, predvsem pa slovenskim podjetjem, večje osredotočenje na značilnosti posameznih držav iz omenjene skupine.
Keywords: Globalizacija, države v razvoju, gospodarska rast, ekonomski razvoj, NEXT 11, BRIC, makro segmenti, poslovno okolje, blagovna menjava, trgovski partner.
Published: 21.08.2015; Views: 911; Downloads: 89
.pdf Full text (1,55 MB)

5.
Rural transport and traction enterprises for improved livelihoods
C. Peter Crossley, Tim Chamen, Josef Kienzle, 2009

Abstract: This booklet focuses on promoting transport and traction services as viable diversification enterprises for smallholder farmers and other in rural areas. It considers the benefits that can arise from such enterprises, not only for smallholders themselves, but also to local communities in overall terms through increased productivity, improved and faster marketing, better mobility and reduced drudgery.--Publisher's description.
Keywords: infrastruktura, države v razvoju, kmetijstvo, transport, ekonomika
Published: 10.07.2015; Views: 582; Downloads: 30
URL Link to full text

6.
Milk for health and wealth
Jørgen Henriksen, 2009

Abstract: Smallholder dairying offers high returns to land and labor, a source of regular income, gives women an opportunity to become economically active, encourages cooperation between smallholders and transfers capital from urban centers to rural areas through the trade of milk: a low risk and low cost activity that has the potential to reduce poverty and improve livelihoods. The target audience for is people and organizations that provide advisory, business and technical support to small-scale farmers and local communities in low and middle-income countries, as well as policy makers and program managers.--Publisher's description.
Keywords: mleko, mlečni proizvodi, agrarna ekonomika, zdravje, države v razvoju
Published: 10.07.2015; Views: 463; Downloads: 30
URL Link to full text

7.
Increasing the contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security
Christophe Béné, G. Macfadyen, E. H. Allison, 2007

Abstract: The objectives of this Technical Paper are to highlight the contribution that inland and coastal small-scale fisheries can make to poverty alleviation and food security and to make practical suggestions on ways that this contribution can be maximized. This paper is organized into three main sections. The first section discusses the concepts of poverty, vulnerability and food security, and briefly outlines how these concepts have evolved in recent years within the field of fisheries (in line with the rest of the development literature). The second section reviews the actual and potential contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security. It illustrates, through use of examples, the role that small-scale fisheries can play in economic growth at the national level and poverty alleviation and rural development at the local level. The third and main section of the document discusses ways of increasing the contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security through nine main entry points. First, the paper revisits conventional fisheries policies and legislation and makes suggestions on how those can be made more pro-poor. Next, the paper emphasizes the importance of capacity building and highlights how cross-sectoral interventions can greatly improve the livelihoods of fish-dependent communities. The paper then proposes a series of broad pro-poor or pro-small-scale fisheries principles, before discussing in greater detail three of the main management instruments adopted in fisheries: (i) property right approaches; (ii) co-management; and (iii) protected areas. The next two sub-sections discuss markets and how to make them work for the poor, and the important issue of pro-poor financing systems and subsidies. The paper highlights the complexity of the issues and reflects the current debate on the ambiguous impacts of markets and trade on poverty alleviation. The last sub-section examines the information, research agenda and communication strategies that are needed to complement or support other interventions and to ensure the contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security.
Keywords: ribištvo, države v razvoju, prehrana ljudi, varnost živil
Published: 10.07.2015; Views: 619; Downloads: 20
URL Link to full text

8.
VPLIV GLOBALIZACIJE NA SOCIALNO VARNOST
Marko Gabrič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Globalizacija je interdisciplinaren proces, ki vpliva na najrazličnejša področja (kulturno, politično, ekonomsko) in je zaradi tega skorajda nemogoče zajeti vse njegove posledice in oblike, v katerih se pojavlja, kot tudi ni splošno sprejete definicije, ki bi natančno opredeljevala njegovo bistvo. Celo nasprotno, obstajajo številne definicije in pristopi k preučevanju globalizacije, kar pa je v veliki meri posledica različnih ideoloških prepričanj in položajev v družbi. Kako globalizacija vpliva na socialno varnost, je odvisno od več dejavnikov: od političnih, geografskih, ekonomskih,… Najpomembnejši med njimi pa je stopnja razvitosti države v trenutku, ko je le-ta vstopila v globalizacijo. Tako ločimo države v razvoju in razvite države. V razvitih državah temeljni problem predstavlja množična brezposelnost predvsem nekvalificiranih delavcev, saj velike gospodarske družbe selijo svojo proizvodnjo v države, kjer je izdelava produkta cenejša, saj so plače v teh državah nižje, nižji so prispevki za socialno varnost, prav tako pa je nižja tudi delovno-pravna zaščita. Na drugi strani pa se v državah v razvoju izkorišča nekvalificirane delavce (med njimi so tudi otroci), ki delajo in živijo v nevzdržnih pogojih. Mesečni prihodki jim ne zadostujejo niti za preživetje, socialna zaščita pa je minimalna ali pa je sploh ni. Brezposelnost je velik problem za socialno varnost, saj na eni strani pomeni manj prilivov v državno blagajno, ki predstavlja finančno podlago sistemom socialne varnosti, po drugi strani pa povzroča njeno praznjenje zaradi številnih stroškov, ki jih brezposelnost povzroči.
Keywords: globalizacija, socialna varnost, države v razvoju, razvite države, brezposelnost, izkoriščanje delavcev
Published: 13.01.2014; Views: 1302; Downloads: 168
.pdf Full text (475,06 KB)

9.
IZVOZ NEVARNIH ODPADKOV V DRŽAVE V RAZVOJU - PEREČ PROBLEM DANAŠNJE DRUŽBE
Teja Bone, 2013, master's thesis

Abstract: Zaradi vse večje potrošnje in proizvodnje v svetu narašča tudi količina proizvedenih in nepravilno odloženih odpadkov, zato je predvsem v razvitih državah vedno večji poudarek na gospodarjenju in ravnanju z odpadki. V razvitih državah je tako običajno uveljavljena stroga okoljska zakonodaja, ki ureja ravnanje z nevarnimi odpadki in posledično povišuje stroške odstranjevanja in predelave le-teh, zato se nevarni odpadki pogosto izvažajo v države v razvoju. Ta pojav je v svetu prisoten že desetletja, zato se v državah v razvoju, ki v večini primerov nimajo urejene zakonodaje, ki bi urejala ravnanje s tovrstnimi odpadki, niti ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za obdelavo nevarnih odpadkov, vse bolj ogroža okolje in zdravje ljudi. Največ nevarnih odpadkov se iz razvitih držav izvozi v afriške države ter v Indijo in Azijo, kjer moramo izpostaviti predvsem Kitajsko. Za rešitev nastale problematike vse obsežnejšega izvoza nevarnih odpadkov v države v razvoju so države oblikovale različne mednarodne konvencije, s pomočjo katerih želijo zajeziti obseg nezakonitega trgovanja s tovrstnimi odpadki. Najpomembnejša med njim je Baselska konvencija, ki šteje danes že preko 180 držav članic. Med razvitimi državami si za ureditev nastale problematike z odpadki veliko prizadeva tudi Evropska unija (EU), ki na področju ravnanja z odpadki uveljavlja zakonodajo, ki ureja področje odpadkov in nevarnih odpadkov v državah članicah EU. Vendar se kljub veljavni zakonodaji veliko nevarnih odpadkov izvaža v države v razvoju nezakonito. Zaradi vse hitreje rastoče elektronske industrije pa postaja vse obsežnejše tudi trgovanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), ki se iz razvitih držav izvaža v države v razvoju tako z namenom ponovne uporabe in odlaganja kot tudi predelave, saj je bogata s tržno zanimivimi kovinami. OEEO se v države v razvoju pogosto izvozi nezakonito, in ker države običajno ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za obdelavo OEEO, prinaša uvoz tovrstnih odpadkov škodljive posledice tako za okolje kot zdravje prebivalcev teh držav. Problematika nezakonitega izvoza OEEO v države v razvoju postaja vse bolj pereča, zato so v zadnjem obdobju nekatere razvite države in države v razvoju sprejele dodatne ukrepe, s katerimi želijo zajeziti nezakonito trgovanje z OEEO ter zagotoviti ustrezno ravnanje z OEEO.
Keywords: odpadki, nevarni odpadki, izvoz, uvoz, države v razvoju, razvite države, EU, OEEO
Published: 24.09.2013; Views: 1817; Downloads: 275
.pdf Full text (3,09 MB)

10.
KITAJSKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Aleks Berlič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Avtomobilska industrija velja za eno izmed najpomembnejših globalnih gospodarskih panog. Gre za zelo tehnološko intenzivno panogo, ki za nemoteno delovanje povezuje številne druge industrije kot na primer, kemijsko, jeklarsko, elektro-računalniško, naftno in druge. Najmočnejši avtomobilski proizvajalci so do nedavnega prihajali iz Nemčije in Združenih držav Amerike. Razmerje moči je spremenila nedavna gospodarska kriza. Recesija je na rob bankrota spravila številne velike avtomobilske proizvajalce ter njihove dobavitelje. Prav v času gospodarske krize je Kitajska prvič prehitela ameriško avtomobilsko industrijo in tako postala največji svetovni avtomobilski trg. Gospodarska kriza je močneje vplivala na razvite države zahodnega sveta, medtem ko države v razvoju, krize niso čutile tako močno, kar se je poznalo tudi v avtomobilski industriji. Pri preučevanju avtomobilske industrije naletimo na fenomen t.i. badge engineeringa. Gre za koncept izdelovanja enakih vozil pod različnimi znamkami. Proizvajalci so ugotovili, da lahko z nakupom licence modelov drugih proizvajalcev privarčujejo nepotrebne stroške razvijanja prototipov lastnih unikatnih modelov. Koncept badge engineeringa si lahko privoščijo le proizvajalci avtomobilov nižjega in pogojno srednjega razreda. Kitajsko avtomobilsko industrijo sta v moderni dobi zaznamovala dva pomembna dogodka. Leta 1994 je centralna kitajska oblast sprejela Zakon o avtomobilski industriji, sedem let po sprejetju zakona avtomobilsko industrijo zaznamuje še vstop Kitajske v svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Članstvo v WTO, je kitajski avtomobilski industriji doprineslo še tako potrebno konkurenčno prednost, večja konkurenca na tržišču je znižala cene produktov in prisilila kitajska podjetja v izdelovanje tehnološko bol dovršenih produktov. Na kitajskem trgu vlada tudi močna konkurenca s strani tujih avtomobilskih proizvajalcev, ki so zaradi cenejše kitajske delovne sile in posledično zmanjševanja lastnih produkcijskih stroškov selili svoje proizvodne obrate na kitajsko. Ker kitajska zakonodaja preprečuje večinsko lastništvo tujih investitorjev, so le – ti ustanovili mešana podjetja. V nalogi so predstavljeni trije največji, FAW – Volkswagen Automotive Co., GMChina, Brilliance BMW.
Keywords: GLOBALNA GOSPODARSKA KRIZA, VELIKI TRIJE, TRŽNI DELEŽ, WTO, BADGE ENGINEERING, BRUTO DOMAČ PROIZVOD, IZVOZ, UVOZ, PRODAJA VOZIL, DRŽAVNA PORABA, DRŽAVE V RAZVOJU, FAW, DFM, BAW, CHERY, GEELY.
Published: 07.12.2012; Views: 2909; Downloads: 361
.pdf Full text (735,26 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica