| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Proces Evropske integracije Črne Gore kot države Zahodnega Balkana : magistrsko delo
Jelena Bulajić, 2024, master's thesis

Abstract: Študij magistrskega dela se osredotoča na proces evropske integracije Črne gore kot države Zahodnega Balkana. Glavni motivacijski dejavnik te študije je njen pomen in aktualnost v kontekstu evropske perspektive Črne gore. Namen raziskave je predstaviti proces vključevanja Črne gore v EU in njene perspektive kot države Zahodnega Balkana z ugotavljanjem ključnih dosežkov in glavnih ovir na poti do članstva v Evropski uniji. Problematika Zahodnega Balkana odpira vprašanje razlogov za podaljševanje evropskega integracijskega procesa. Vladavina prava, dobro upravljanje in temeljne pravice so za EU ključna področja in najpomembnejši dejavniki pri oceni napredka držav Zahodnega Balkana. Črna gora je prevzela vodilno vlogo pri postavljanju Zahodnega Balkana na pot poskusov gradnje tesnejših vezi z EU. Njene zgodovinske in geografske vezi z evropsko celino vzbujajo težnje po evropski integraciji. Črna gora je od razglasitve neodvisnosti od Srbije leta 2006 kot svoj ključni strateški cilj poudarjala evropsko integracijo. Za proces Črne gore je temeljna reforma uskladitev pravnih, gospodarskih in institucionalnih okvirov z evropskimi standardi. Črna gora velja za državo kandidatko, ki izkazuje največjo usklajenost z zunanjo politiko EU, vendar njena notranja politika in zavezanost vladavini prava ovirata njeno popolno uskladitev s politikami EU. S premagovanjem teh izzivov bi lahko imela Črna gora obetavno evropsko prihodnost kot država članica EU.
Keywords: Evropske integracije, države Zahodnega Balkana, Evropska unija, proces Črne Gore, evropski standardi.
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 7
.pdf Full text (2,76 MB)

2.
SLOVENSKE NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V DRŽAVAH ZAHODNEGA BALKANA
Damir Čontala, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Neposredne tuje investicije sodijo med najvišje oblike internacionalizacije. Postale so prevladujoča oblika poslovnega tveganja v tujini in se od ostalih oblik mednarodnih tokov kapitala razlikujejo predvsem po tem, da gre za strateško obliko vlaganja, katere značilnost sta dolgoročnost in aktivna vloga investitorja. Najpomembnejši motiv, ki vodi podjetja v investiranje v tujino, je motiv ohranjanja, širjenja in prodora na tuje trge. Podjetja se ob vstopu na tuje trge srečujejo z različnimi ovirami, med katerimi izstopajo predvsem pomanjkanje znanja, informacij, strokovnega kadra in kapitala. Za državo prejemnico neposredne tuje investicije poleg novega vira kapitala predstavljajo vir novih zaposlitvenih možnosti, sredstvo transformacije nove tehnologije in upravljanja v domače gospodarstvo ter odpiranje novih tržnih in razvojnih možnosti domačim podjetjem. Toda obstajajo tudi možnosti negativnih vplivov neposrednih tujih investicij na državo prejemnico, in sicer tujci prevzemajo v veliki meri že obstoječa uspešna domača podjetja ter v težnji po čim višjem dobičku znižujejo število zaposlenih, pritiskajo na znižanje stroškov dela, menjavajo domače dobavitelje s tujimi in odlivajo dobiček v tujino. Vsekakor je najbolj dobrodošla oblika neposrednih tujih investicij ustanovitev novega podjetja, ki ima za državo prejemnico predvsem pozitivne učinke. V teoretičnem delu diplomskega dela so prikazane vrste investicij, oblike neposrednih tujih investicij, možnosti financiranja investicij, motivi za neposredne tuje investicije, možni učinki na državo prejemnico neposrednih tujih investicij in odnos politike v državah prejemnicah do neposrednih tujih investicij. Empirični del smo razdelili na dva dela, in sicer v prvem delu prikazujemo razloge in ovire za slovenske neposredne tuje investicije, odnos slovenske politike do izhodnih neposrednih tujih investicij ter vrednosti slovenskih tujih investicij (investicije po državah prejemnicah, investicije po dejavnostih, dobički, izgube itd.). Drugi del empiričnega dela je namenjen slovenskim neposrednim tujim investicijam v državah Zahodnega Balkana. Prikazujemo odnos politike v državah Zahodnega Balkana do neposrednih tujih investicij in sporazume s Slovenijo o slovenskih neposrednih tujih investicijah v državah Zahodnega Balkana, prikazane so vse vhodne neposredne tuje investicije v državah Zahodnega Balkana, slovenski delež v le-teh ter podroben pregled slovenskih neposrednih tujih investicij v vsaki posamezni državi Zahodnega Balkana.
Keywords: neposredne tuje investicije, Slovenija, države Zahodnega Balkana, investicijski motivi in spodbude, priliv investicij, dejavnosti, oblike investicij
Published in DKUM: 26.06.2012; Views: 1747; Downloads: 188
.pdf Full text (486,82 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica