1. Proces Evropske integracije Črne Gore kot države Zahodnega Balkana : magistrsko deloJelena Bulajić, 2024, master's thesis Abstract: Študij magistrskega dela se osredotoča na proces evropske integracije Črne gore kot države Zahodnega Balkana. Glavni motivacijski dejavnik te študije je njen pomen in aktualnost v kontekstu evropske perspektive Črne gore. Namen raziskave je predstaviti proces vključevanja Črne gore v EU in njene perspektive kot države Zahodnega Balkana z ugotavljanjem ključnih dosežkov in glavnih ovir na poti do članstva v Evropski uniji.
Problematika Zahodnega Balkana odpira vprašanje razlogov za podaljševanje evropskega integracijskega procesa. Vladavina prava, dobro upravljanje in temeljne pravice so za EU ključna področja in najpomembnejši dejavniki pri oceni napredka držav Zahodnega Balkana.
Črna gora je prevzela vodilno vlogo pri postavljanju Zahodnega Balkana na pot poskusov gradnje tesnejših vezi z EU. Njene zgodovinske in geografske vezi z evropsko celino vzbujajo težnje po evropski integraciji. Črna gora je od razglasitve neodvisnosti od Srbije leta 2006 kot svoj ključni strateški cilj poudarjala evropsko integracijo. Za proces Črne gore je temeljna reforma uskladitev pravnih, gospodarskih in institucionalnih okvirov z evropskimi standardi. Črna gora velja za državo kandidatko, ki izkazuje največjo usklajenost z zunanjo politiko EU, vendar njena notranja politika in zavezanost vladavini prava ovirata njeno popolno uskladitev s politikami EU. S premagovanjem teh izzivov bi lahko imela Črna gora obetavno evropsko prihodnost kot država članica EU.
Keywords: Evropske integracije, države Zahodnega Balkana, Evropska unija, proces Črne Gore, evropski standardi.
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (2,76 MB) |
2. Značilnosti ekonomske neenakosti v izbranih evropskih državahJan Komperšak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava in analizira značilnosti ekonomske neenakosti v petih izbranih evropskih državah: Danski, Finski, Norveški, Švedski in Združenem kraljestvu. Analizirali smo razlike v dohodkovni in premoženjski neenakosti med izbranimi državami v obdobju od leta 2000 do 2020, pri čemer smo v raziskavo vključili ključne ekonomske kazalnike, kot so Ginijev koeficient, Palma razmerje ter velikostno distribucijo dohodka in premoženja, da bi ugotovili razlike v neenakosti med proučevanimi državami. Rezultati kažejo, da je dohodkovna neenakost v večini opazovanih držav v zadnjem desetletju naraščala. Med opazovanimi nordijskimi državami, ki so znane po svojih visokih standardih socialne pravičnosti in nizki ekonomski neenakosti, so se pojavile znatne razlike, še posebej na področju premoženjske neenakosti. Kljub splošni uglednosti nordijskih držav za nizko stopnjo dohodkovne neenakosti je premoženjska neenakost postala vse bolj izrazita, kar nakazuje, da premoženjska neenakost raste hitreje kot dohodkovna. V Združenem kraljestvu, ki je prav tako eno iz med najrazvitejših gospodarstev, je prisotna višja raven dohodkovne neenakosti v primerjavi z drugimi opazovanimi državami. Ta raven se je še povečala v obdobju zadnjih gospodarskih pretresov, kar pomeni, da so se težave s socialno pravičnostjo in ekonomsko neenakostjo še poglobile. V empiričnem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili modele premoženjske neenakosti za posamezne države. V vseh modelih z izjemo Norveške smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v različnih kombinacijah izkazale za statistično značilne BDP na prebivalca indeks cen življenjskih potrebščin, zaposlenost in brezposelnost.
Keywords: ekonomska neenakost, metoda najmanjših kvadratov, nordijske države, Združeno kraljestvo, makroekonomski dejavniki.
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (2,78 MB) |
3. Vpliv izobrazbe na revščino: empirična analiza v evropskih državahMitja Fijavž, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je ekonometrična analiza vpliva izobrazbe na revščino v evropskih državah. V prvem delu smo teoretično opredelili pojem revščine in stopnje tveganja revščine ter izvedli pregled dosedanjih empiričnih raziskav s področja vpliva izobrazbe na revščino. Poleg tega smo predstavili tudi stopnjo tveganja revščine v evropskih državah. Drugi del diplomskega dela pa je empirična analiza vpliva izobrazbe in nekaterih drugih makroekonomskih dejavnikov na stopnjo tveganja revščine v evropskih državah. Ocenjena modela stopnje tveganja revščine smo testirali za ustreznost specifikacije in nato preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Prišli smo do ugotovitev, da poleg povprečnega števila let šolanja na stopnjo tveganja revščine vplivajo še dejavniki, kot so realna gospodarska rast, neenakost in izdatki za socialno zaščito. Vpliv teh dejavnikov v letih 2015 in 2022 pa je različen.
Keywords: Empirična analiza, metoda najmanjših kvadratov, revščina, stopnja tveganja revščine, evropske države.
Published in DKUM: 14.11.2024; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,79 MB) |
4. ANALIZA FINANČNEGA STRESA V IZBRANIH VZHODNOAZIJSKIH DRŽAVAHJaka Rodošek, 2024, undergraduate thesis Abstract: V tem diplomskem delu smo preučevali finančni stres v izbranih vzhodnoazijskih državah – Kitajski, Japonski, Južni Koreji in Tajvanu – v obdobju od leta 2000 do 2023. Analiza temelji na indeksu finančnega stresa, ki združuje različne kazalnike, kot so volatilnost finančnih trgov, kreditni razmiki, likvidnostni kazalniki in obrestne mere. Namen diplomskega dela je bil preučiti, kako so te države reagirale na ključne krize, vključno s finančno krizo leta 2008, zdravstveno krizo 2020 in bančno krizo leta 2023. Rezultati kažejo, da so bile vse države v različni meri prizadete, vendar so zaradi raznolikih ukrepov uspele ohraniti določeno stopnjo finančne stabilnosti. Na podlagi analize smo oblikovali priporočila za zmanjšanje finančnega stresa in povečanje odpornosti na prihodnje finančne krize.
Keywords: finančni stres, vzhodnoazijske države, indeks finančnega stresa, volatilnost finančnih trgov, obrestne mere, kreditni razmiki.
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,66 MB) |
5. Značilnosti in izzivi trga dela v izbranih razvitih državahDomen Kokolj, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali značilnosti in izzive trga dela v izbranih razvitih državah. Države, ki smo jih izbrali so Avstralija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Japonska in ZDA. V uvodnih poglavljih smo predstavili teoretične temelje povpraševanja in ponudbe dela. Nato smo izvedli pregled trga dela v izbranih državah za obdobje od 2004 do 2023. Zanimala nas je predvsem struktura zaposlenosti, in sicer po spolu, starosti in aktivnosti. Prav tako smo se dotaknili brezposelnosti in povprečnega trajanja brezposelnosti v letu 2004 in 2023. V četrtem poglavju smo podrobneje pogledali, kako avtomatizacija dela vpliva na zaposlenost, kako delo od doma vpliva na produktivnost zaposlenih in kaj sploh je umetna inteligenca in njeni vplivi na zaposlenost. Nato smo opravili pregled obstoječih empiričnih študij na področju umetne inteligence in njenega vpliva na zaposlenost. Prav tako smo pregledali študije funkcije zaposlenosti, da smo ugotovili, katere spremenljivke bi bilo smiselno vključiti v naš model. V zadnjem poglavju smo opravili empirično analizo vpliva digitalizacije in umetne inteligence na zaposlenost v izbranih razvitih državah. Odvisna spremenljivka, ki smo jo izbrali, je zaposlenost, neodvisne pa bruto domači proizvod in plače. Kot neodvisni spremenljivki sta bili vključeni tudi digitalizacija, ki je sestavljen indeks iz spremenljivk število fiksnih priklopov internetnih storitev na sto ljudi, izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, število posameznikov, ki uporabljajo internetne storitve kot odstotek celotne populacije, in število naročnin na mobilne storitve na sto ljudi. Indeks digitalizacije smo nato razširili in mu dodali še izdatke za raziskave in razvoj kot odstotek BDP in domača posojila zasebnemu sektorju kot odstotek BDP. Ta razširjen indeks smo označili kot AI – pripravljenost na umetno inteligenco. Ker smo analizirali panelne podatke, smo uporabili model združenih podatkov in model fiksnih učinkov. Da smo ugotovili, kateri izmed omenjenih modelov je primernejši, smo izračunali F-statistko s pomočjo programa EViews. Glede na rezultate F-statistike smo izbrali model fiksnih učinkov. Nato smo model fiksnih učinkov primerjali še z modelom slučajnih učinkov. Da smo ugotovili kateri je primernejši smo uporabili Hausmanov test. Ugotovili smo, da je model fiksnih učinkov primernejši. Na koncu smo še z metodo White cross-section preverjali odpornost modela na heteroskedastičnost in avtokorelacijo. V modelih, ki so ocenjeni z White cross-section metodo imata indeks digitalizacije in pripravljenosti na umetno inteligenco pozitiven predznak, kar pomeni, da pozitivno vplivata na zaposlenost.
Keywords: digitalizacija, umetna inteligenca, avtomatizacija, delo od doma, ekonometrična analiza, razvite države
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (2,44 MB) |
6. Vloga javnega sektorja v gospodarstvu skozi čas: primerjalna analiza med državami članicami EU, Veliko Britanijo in ZDATjaša Koisek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo analizira razvoj in vlogo javnega sektorja v gospodarstvu v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo se osredotoča na vlogo javnega sektorja v gospodarstvu in na primerjalno analizo med državami članicami EU, Veliko Britanijo oziroma Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike. Cilj raziskave je pregledati napredek javnega sektorja ter njegov vpliv na gospodarsko rast, razvoj in stabilnost. Raziskava temelji na analizi sekundarnih virov, vključno z znanstveno literaturo, statističnimi podatki in poročili relevantnih institucij.
V teoretičnem delu naloga obravnava definicijo javnega sektorja, njegov pomen, strukturo, zgodovino in teoretične perspektive o njegovi vlogi. V empiričnem delu pa naloga analizira različne kazalnike, ki merijo lastnosti in učinkovitost javnega sektorja. Empirični del vsebuje analizo različnih spremenljivk oziroma kazalcev lastnosti javnega sektorja, kot so delež sektorja države v BDP, dolg sektorja države, zaposlenost v javnem sektorju ter javnofinančni primanjkljaj in izdatki za izbrana leta v obdobju od 2000 do 2023.
V nalogi primerjamo javne sektorje različnih držav ter se osredotočamo na njihove razlike in podobnosti. Zlasti preučujemo, kako je javni sektor v obravnavanem obdobju vplival na gospodarsko uspešnost, stabilnost in odzivanje na gospodarske krize ter druge večje izzive. Na podlagi ugotovitev diplomsko delo prikazuje, kateri ključni dejavniki vplivajo na uspešnost in učinkovitost javnega sektorja v različnih državah.
Keywords: javni sektor, gospodarstvo, primerjalna analiza, Evropska unija, Združene države Amerike
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,12 MB) |
7. Pariteta kupne moči v izbranih državah z rastočo avtomobilsko proizvodnjoLuka Žerjav, 2024, master's thesis Abstract: Avtomobilska industrija v globalnem gospodarstvu predstavlja eno izmed najpomembnejših industrij, saj združuje številne industrije, ki tvorijo globalno mrežo številnih podjetij, ki jih pod skupno streho združujejo OEM. Spremembe so trenutno znotraj avtomobilske industrije edina stalnica. S tem mislimo tako na globalizacijski proces, ki je avtomobilsko industrijo zaznamoval pred desetletji, kakor tudi na trende elektrifikacije, vključevanja umetne inteligence v proizvodni proces in končni produkt - avtomobil, spremembah potrošniških navad posameznikov in strukturne spremembe na trgu avtomobilov. V zadnjem obdobju lahko opazujemo počasen trend stagniranja uveljavljenih držav, ki krojijo usodo avtomobilske industrije že več desetletij. Prav zaradi teh sprememb v ospredje prihajajo nove države, ki so predstavljala gonilno silo v času globalizacijskega procesa. V mednarodni trgovini so se tako vzpostavile nove povezave, ki so na prvi pogled morda neznačilne in so bile pred desetletji težko predstavljive. Prav zaradi številnih povezav v mednarodni trgovini in vzpona na avtomobilskem trgu nas je v našem magistrskem delu zanimalo, ali pariteta kupne moči za Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Južno Korejo in Turčijo velja. Testiranje paritete kupne moči je v zadnjem obdobju med številnimi avtorji zelo priljubljeno. Proces preverjanja paritete kupne moči smo razdelili na dva dela, sprva prikaz linijskega grafikona logaritma realnega deviznega tečaja posamezne izbrane države, v drugi fazi pa smo se poslužili bolj formalnih oblik testiranja paritete kupne moči. Odločili smo, da pariteto kupne moči za izbrane države preverimo s testi stacionarnosti in kointegracije. V primeru testiranja stacionarnosti smo se odločili, da uporabimo razširjeni Dickey Fullerjev (ADF) Test in Kwiatkowski, Phillip, Schmidt in Shinov (KPSS) test. V primeru testiranja kointegracije pa smo se odločili za uporabo Engle Grangerjevega testa. Za bazni valuti smo izbrali USD in EUR. Analiza temelji na mesečnih podatkih med januarjem 2000 in decembrom 2022. Rezultati testiranj so pokazali, da pariteto kupne moči v primeru izbire USD kot referenčne valute delno potrdimo v primeru Južne Koreje, Kitajske, Indije in Turčije, v primeru izbire EUR kot referenčne valute pa lahko pariteto kupne moči delno potrdimo v primeru Južne Koreje, Indije in Turčije.
Keywords: avtomobilska industrija, globalni trendi v avtomobilski industriji, države v razvoju, pariteta kupne moči, stacionarnost, testi enotskega korena, kointegracija
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (3,29 MB) |
8. Analiza vpliva razmer v politično nestabilnih državah na varnost globalne dobavne verige Evropske unije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloUrška Firbas, 2024, undergraduate thesis Abstract: Nakupovanje prek spleta iz drugih držav je čedalje bolj pogost trend, ki mu ljudje danes sledijo. Od majhnih paketov, ki si jih ljudje naročijo, do tistih večjih, ki so za nekatere zelo pomembni, saj s temi izdelki iz drugih držav ustvarijo nov izdelek. Ogromne količine dobrin in izdelkov naročujejo tudi države: naftne derivate, ječmen, avtomobile, kovine, kemikalije ter druge stvari z namenom razvoja in blagostanja za družbo. Vse te dobrine oziroma izdelki prepotujejo velike razdalje ter različne poti, preden pridejo do določene lokacije, zato je najbolj pomembno, da imajo države dobre odnose ter da so izdelki dobro varovani, da ne pride do nesreče ali kraje, ki bi izdelek poškodovala ali ga celo uničila. Ena izmed največjih svetovnih uvoznic je Evropska unija, ki je velika gospodarska in trgovinska sila ter je ključni partner v svetovni trgovini. Evropska unija ima z ostalimi državami sklenjene sporazume za dobavo izdelkov in dobrin. Veliko izdelkov in živil Evropska unija uvozi tudi iz Kitajske in Ukrajine. Vse te države pa niso na isti politični ravni oziroma so obdane ali v konfliktu z državami, ki so politično nestabilne ali pa transportna pot poteka mimo držav, ki so politično nestabilne, kar pa privede do ogrožanja varnosti tovora ter ogroža dobavne verige. Invazija Ruske federacije v Ukrajino je povzročila veliko motnjo v dobavni verigi, saj so nekatere države zaradi tega prekinile povezavo z Rusijo in prekinile tudi dobavno verigo skozi Rusijo. Med take države spada tudi Jemen, kjer prevladuje trenutno kriminalna organizacija, imenovana Hutiji, ki imajo tudi v oblasti Rdeče morje, kjer poteka glavna povezava v dobavni verigi med Kitajsko in Evropsko unijo in s tem povzročajo veliko motnjo v dobavni verigi ter vplivajo na varnost tovora. Vse te motnje in posledice v dobavni verigi nastanejo zaradi drugih režimov in dogajanj v državah, s tem ogrožajo pretočnost in varnost tovora, s tem pa nastanejo tudi posledice pri podjetjih, ker se poveča čas prevoza tovora, cena prevoza in številne druge posledice.
Keywords: politično nestabilne države, dobavna veriga, Evropska unija, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,09 MB) |
9. Presoja etičnosti delovanja tekstilnih podjetij v državah tretjega svetaSara Žižek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo raziskuje etične izzive tekstilne industrije v državah tretjega sveta, kjer delavci pogosto delajo v neetičnih pogojih, kot so nizke plače, nevarni delovni pogoji in dolgi delavniki. Hitra moda, ki temelji na množični proizvodnji po nizkih cenah, dodatno poglablja te težave, saj podjetja svoje proizvodne obrate selijo v države z nizkimi standardi delovne zakonodaje, kar vodi do izkoriščanja delovne sile in resnih okoljskih posledic. Diplomsko delo se osredotoča na analizo trajnostnih poročil podjetij v skladu s standardi GRI (Global Reporting Initiative), da bi ocenila, kako podjetja naslavljajo te izzive. Trajnostno poročanje je ključno orodje za povečanje transparentnosti in odgovornosti podjetij do svojih deležnikov. V diplomskem delu smo obravnavali podjetja, ki redno poročajo po standardu GRI, pri čemer nekatera podjetja to počnejo bolj dosledno, druga manj. Kljub temu so se nekatera od teh podjetij že znašla v središču obtožb zaradi neetičnih dejanj. Preučili smo, kako so ta podjetja ravnala po izpostavitvi neetičnih praks ter kako so prilagodila svoje poslovne modele, da bi izboljšala skladnost z etičnimi standardi – nekatera so sprejela bolj trajnostne prakse, izboljšala delovne pogoje in povečala transparentnost, medtem ko so druga uvedla zgolj minimalne ukrepe za ohranitev javne podobe. Vendar pa je trajna sprememba teh razmer izjemno zahtevna, saj se zdi, da trenutni poslovni modeli in globalna povpraševanja podpirajo nadaljnje izkoriščanje. Če se svet ne bo bistveno spremenil in postavil višjih etičnih standardov, bodo delovni pogoji v državah tretjega sveta še naprej ostali nečloveški in škodljivi za vse vključene.
Keywords: etika, morala, tekstilna industrija, države tretjega sveta, trajnostni razvoj.
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,16 MB) |
10. Zgodovinski razvoj zaporov v Združenih državah Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostKaja Letnar, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu je predstavljen zgodovinski razvoj zaporov v Združenih državah Amerike. V prvem delu diplomske naloge je opisan zgodovinski razvoj zaporov, v drugem delu pa je predstavljena sodobna organizacija in usmeritev v ameriškem zaporskem sistemu. Pregled literature temelji na analizi sekundarnih virov v obliki znanstvenih in strokovnih del. Na ameriški kontinent je zamisel o zaporih in prisilnih delavnicah prišla iz Anglije. Začetki zaporov so predstavljale »korekcijske hiše«, konec 18. stoletja pa je zapor postal eden izmed oblik kaznovanja zločincev. Čez slabo stoletje se je razširila ideja, da se čista retribucija zamenja z rehabilitacijo obsojencev, ki naj bi jo dosegli med izvrševanjem kazni odvzema prostosti. Skozi zgodovino so se na ameriškem kontinentu razvijali različni sistemi kaznovanja, in sicer pensilvanski, auburnski ter progresivni sistem, ki je mešanica celičnega in skupnega prestajanja kazni. Zaradi stališča javnosti so se pojavili zasebni zapori, cilj pa ni bila več rehabilitacija obsojencev, temveč kaznovanje (onesposobitev). Ugotovljeno je bilo, da se je zaporski sistem skozi zgodovino na ameriškem ozemlju zelo spreminjal. Imeli so različne kazni, oblike zapiranja in namene kaznovanja. Imajo bogato zgodovino, skozi katero se je oblikoval unikaten sistem, ki obstaja še danes in se sooča s številnimi težavami, ki obsegajo razširjenost nasilja, prezasedenost in visok delež povratnikov.
Keywords: zapori, razvoj, Združene države Amerike, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,20 MB) |
