1. Pregled uporabe električnega paralizatorja kot prisilno sredstvo policije v državah Evropske unije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKiara Ropoša, 2020, undergraduate thesis Abstract: Ureditev uporabe električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva policije, se med državami članicami Evropske unije razlikuje. Evropske države si prizadevajo uporabo manj smrtonosnih prisilnih sredstev z namenom zmanjšanja uporabe strelnega orožja, kot najhujšega prisilnega sredstva. Električni paralizator represivnim organom omogoča snemanje policijskih postopkov, zmanjšanje oziroma preprečevanje zlorab ter možnost upoštevanja operativnih načel pri njegovi uporabi. Omeniti velja, da sleherna, zlasti pa neuspešna uporaba vseh prisilnih sredstev lahko vodi do poškodb, ki so lahko za osebo tudi usodne. Za zmanjšanje nastanka poškodb je zato potreben strokovno usposobljen kader, ki je zmožen pravilno ravnati v nastali situaciji ter delovati v skladu s pooblastili in navodili stroke. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki vsebuje pregled, primerjavo in analizo domače ter tuje zakonodaje in pregled usposabljanja za uporabo električnega paralizatorja v primerjavi z drugimi policijami Evropske unije. Tuja zakonodaja se nanaša na države Evropske unije in Združene države Amerike. V nadaljnjem raziskovanju bi se lahko naredila primerjava ureditve pogojev med zveznimi državami Združenih držav Amerike, saj so le-ti med sabo različno regulirani. Za primerjavo pogojev bi potrebovali več časa, saj ima vsaka država svojo zakonodajo, v kateri so regulirana sredstva, ki jih uporablja policija. V zaključnem delu so tako vključeni zakonski pogoji v državah Evropske unije za uporabo paralizatorja kot prisilnega sredstva policije in primerjava ureditve pogojev za uporabo električnega paralizatorja med Združenimi državami Amerike in Slovenijo. V prihodnje bi bila potrebna uvedba priročnika in učbenika za študente ter študentke na Policijski akademiji, ki bi omogočala osnovno poznavanje električnega paralizatorja in tehnična navodila za uporabo paralizatorja.
Keywords: diplomske naloge, prisilna sredstva, pooblastila policije, električni paralizator, države Evropske unije, poškodbe
Published in DKUM: 21.08.2020; Views: 1281; Downloads: 132
 Full text (649,88 KB) |
2. Zdravstveno stanje prebivalstva in zaznana nacionalna korupcijaKaja Smiljanec, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu nas zanima, kakšno je zdravstveno stanje prebivalstva in zaznana nacionalna korupcija v 28-tih državah Evropske unije. S pomočjo analize sekundarnih podatkov smo želeli ugotoviti, ali zaznana nacionalna korupcija prebivalstva, stopnja izobrazbe in ekonomsko stanje posameznih držav vplivajo na splošno zdravstveno stanje prebivalstva držav Evropske unije. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo opisali zgodovino korupcije in predstavili njene različne definicije. Nato smo navedli, katere so vrste in stopnje korupcije ter vzroke za nastanek korupcije in njene posledice. Zanimala nas je tudi korupcija v zdravstvu in sicer katere so njene vrste, vzroki za nastanek in ukrepi za njeno zmanjšanje. Pred koncem teoretičnega dela smo predstavili, kakšno je stanje v Evropski uniji. Najprej smo opisali, kakšno je splošno zdravstveno stanje prebivalcev držav članic in uspešnost njihovih zdravstvenih sistemov. Nato pa smo predstavili mnenja avtorjev o korupcijskem stanju nekaterih držav članic. Zanimalo nas je tudi, na katero mesto so se države članice uvrstile glede na Indeks zaznane korupcije v letu 2018. Teoretičen del smo zaključili z ugotovitvami preteklih raziskav o korupciji in zdravstvenem sektorju. V teoretičnem delu smo ugotovili, da je zdravstveni sektor pogosto uvrščen med najbolj korumpirane sisteme v številnih državah. Korupcija v zdravstvu je zapleteno vprašanje, ki ne ogroža samo pravičnosti, temveč tudi zdravstvene rezultate. Zavira zagotavljanje ter zmanjšuje kakovost zdravstvenih storitev. V večini primerov prizadane najnižji sloj prebivalcev, ki je najrevnejši in najmanj izobražen. V praktičnem delu smo problematiko proučili z vidika vpliva nacionalne korupcije, ki jo prebivalci držav zaznajo na njihovo samoocenjeno zdravstveno stanje. Zanimala nas je tudi povezava med spoloma, stopnjo izobrazbe, ekonomskim stanjem posameznih držav in zdravstvenim stanjem prebivalcev držav članic Evropske unije. Najprej smo opredelili konceptualni model raziskave in oblikovali hipoteze. Nato smo predstavili izbrano metodologijo. Na koncu smo zbrane sekundarne podatke analizirali, predstavili rezultate in zapisali ugotovitve. Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznana korupcija, izobraženost prebivalstva in ekonomsko stanje držav EU ne vplivajo na % ljudi v državi, ki samoocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot slabo in kot zelo dobro. V izvirni raziskavi, ki je bila podlaga naši empirični raziskavi (Witvliet, Kunst, Arah in Stronks 2013), so ugotovili drugače in sicer, da zaznana korupcija, stopnja izobrazbe prebivalstva in ekonomsko stanje držav Afrike vplivajo na samoocenjeno zdravstveno stanje prebivalstva. Razlika v dobljenih rezultatih je lahko povezana z gospodarsko razvitostjo držav, saj je zelo verjetno, da je vpliv med proučevanimi spremenljivkami drugačen v državah, ki so na različnih stopnjah gospodarskega razvoja. Iz raziskave je razvidno, da na samoocenjeno zdravstveno stanje Evropejcev vplivajo drugi dejavniki, ki so odločilni pri samooceni zdravstvenega stanja prebivalcev.
Keywords: korupcija, zdravstveni sektor, zdravstveni sistem, indeks zaznane korupcije, samoocenjeno zdravje in države Evropske unije.
Published in DKUM: 22.05.2019; Views: 1198; Downloads: 112
Full text (2,35 MB) |
3. Vpliv stopnje obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja na stopnjo brezposelnosti v sloveniji in nekaterih državah evropske unijeMarja Podrižnik, 2018, master's thesis Abstract: Stopnja brezposelnosti pomembno vpliva na trg dela in na blaginjo državljanov, zaradi česar so ukrepi, ki bi lahko vplivali na stopnjo brezposelnosti, zelo pomembni. Eden od njih bi lahko bil vpliv na stopnjo obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja (plače). Med obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja prištevamo vse dajatve, ki jih je od predmetnega dohodka treba obračunati in plačati, najpogosteje sta to akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
V nalogi smo proučevali, ali sta stopnja brezposelnosti in stopnja obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja med sabo povezani. Povezanost smo proučevali v obdobju od leta 2005 do leta 2015 za 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, in na dveh nivojih dohodka iz delovnega razmerja (67 % in 167 % povprečne plače).
V Sloveniji smo za oba nivoja dohodka ugotovili pozitivno močno povezanost v letih od 2005 do 2008, v letih od 2008 do 2015 pa smo ugotovili negativno močno povezanost pri nižjem nivoju dohodka. Ob proučevanju 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, pa smo povezanost pri nižjem nivoju dohodka ugotovili pri devetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Poljski, Latviji, Španiji in Luksemburgu ter negativno pri Franciji, Danski, Litvi in Sloveniji), pri višjem nivoju dohodka pa smo povezanost ugotovili pri desetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, Irski, Poljski in Portugalski ter negativno pri Belgiji in Danski).
Z raziskavo smo ugotovili, da povezanosti v večini primerov ne ugotovimo, če pa jo že, je ta močna.
Keywords: brezposelnost, obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja, dohodnina, prispevki za socialno varnost povezanost, Slovenija, države Evropske unije.
Published in DKUM: 16.08.2018; Views: 1684; Downloads: 171
Full text (1,25 MB) |
4. PRIMERJAVA TROŠARIN MED SLOVENIJO IN IZBRANIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI EUMaja Kašnik, 2010, final seminar paper Abstract: V diplomskem seminarju smo prikazali osnovne značilnosti trošarinskih izdelkov ter spremembe trošarin in predvideno gibanje trošarin v prihodnosti, ter naredili primerjavo trošarinskih stopenj izbranih držav članic Evropske unije, vključno Slovenije. Analizirali smo tudi vpliv trošarin na proračun Republike Slovenije in proračune izbranih držav članic Evropske unije.
Višino trošarin si države članice določajo same, Evropska unija jim samo predpiše minimalno trošarino. Na osnovi višine trošarin med izbranimi državami članicami Evropske unije ugotavljamo, da so slovenske trošarine primerljive s trošarinami v izbranih državah članicah Evropske unije.
Keywords: Ključne besede:
• Trošarinski izdelki
• Proračun
• Države članice Evropske unije
• Trošarinska stopnja
Published in DKUM: 06.12.2010; Views: 3624; Downloads: 345
Full text (408,43 KB) |
