SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


191 - 200 / 200
First pagePrevious page11121314151617181920Next pageLast page
191.
Grožnja tujih terorističnih borcev Islamske države - slovenska policija in njene zmožnosti v boju proti teroristični grožnji
Rok Koželj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi rdečo nit predstavlja opis fenomena aktualnega globalnega razvoja in ekskalacije terorizma, ob tem pa hkrati tudi opis razlogov za nastanek teroristične organizacije, ob tem izpostavljene t.i. Islamske države, ter vplivov na regijo ob vračanju tujih borcev. Naloga se ukvarja s hipotezo, da se teroristične organizacije financirajo tudi z izvrševanjem kaznivih dejanj iz naslova organizirane kriminalitete ter posledično tudi z vprašanjem, ali imajo slovenski varnostni organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje opisane teroristične grožnje na voljo primerno represivno zakonodajo. Glede na posledice vzpona terorističnih organizacij in njihovega produkta, ki se odraža tako v odprtih oboroženih konfliktih na območju Bližnjega vzhoda in Afrike, kot tudi na posamičnih terorističnih dejanjih ter posledično povzročene begunske krize, ne moremo mimo dejstva, da je obseg posledic regijo presenetil in jo na več področjih zalotil nedorečeno. Večina strokovnjakov si je enotna, da je ob problematiki vračanja tujih borcev in prihoda borcev, ki so se borili na strani teroristične organizacije z namenom načrtovanja in izvedbe terorističnih napadov, predvsem v državah Evropske unije, nujna izmenjava vseh podatkov o potencialnih terorističnih napadalcih. Pri tem gre izpostaviti takojšnje in učinkovito sodelovanje praktično vseh držav v širši regiji. Za uspešno sodelovanje in s tem zaznavo potencialnih groženj terorističnih dejanj pa je v samem začetku vzpostavitev odnosov, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju. Šele ob vzpostavitvi le-tega se lahko na podlagi izmenjave informacij in podatkov konkretneje izvajajo različni ukrepi, ki vodijo v zgodnje odkrivanje in preprečevanje terorističnih groženj. Potrebna je stabilizacija razmer v državah, kjer je problematika terorističnih organizacij najbolj evidentna, predvsem tudi v smislu odprave prihoda novih beguncev in z njimi tudi potencialnih teroristov. Glede na to, da do sedanji individualni ukrepi držav niso pripomogli k zmanjševanju varnostne problematike na tem področju, je tako logična pot v smeri skupne zunanje in varnostne politike v regiji. Posledično je tako v prvi vrsti potrebna vzpostavitev in izvedba sistema za izmenjavo podatkov ter obdelava le-teh v smislu zgodnjega odkrivanja potencialnih varnostnih groženj. Kot eden izmed učinkovitejših ukrepov za odkrivanje in preprečevanje terorizma in ostalih hujših oblik kriminalitete pa so tudi prikriti preiskovalni ukrepi, ki prav tako potrebujejo harmonizacijo na nivoju držav Evropske unije.
Keywords: terorizem, teroristični borci, Islamska država, boj proti terorizmu, diplomske naloge
Published: 24.01.2017; Views: 761; Downloads: 123
.pdf Full text (1,26 MB)

192.
Izbrani vidiki odškodninske obveznosti države s poudarkom na kršitvah človekovih pravic
Tadej Arnuš, 2017, master's thesis

Abstract: Veljavni pravni predpisi v praksi nemalokrat dopuščajo različne razlage. Glede na trenutno uveljavljen sodni sistem odločanja, tj. možnost pritožbenega postopka, se to deloma tudi pričakuje. V praksi pa se lahko pripeti, da določena razlaga zakona pomeni čisto nasprotje z njegovim bistvom. Kadar se to pripeti v sodnem ali upravnem postopku lahko za seboj potegne tudi odškodninsko odgovornost države. Gre za situacijo, ko so posamezniki oškodovani zaradi dejanj ali aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil. V magistrski nalogi se bomo osredotočili predvsem na škodo, ki nastane zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za odškodninsko odgovornost države morajo biti najprej izpolnjene splošne predpostavke odškodninske odgovornosti, poleg tega pa tudi določene posebne predpostavke. Država je namreč specifičen subjekt javnega prava, zato zanjo veljajo posebna pravila. Še posebej velja to v primeru, kadar država ravna oblastno. Ko torej država, oz. natančneje njeni uslužbenci v sodnih, upravnih ali drugih postopkih odločajo o pravicah posameznikov. Država v teh primerih ravna oblastno oz. z močnejšo voljo, tj. »acta iure imperi«. Klasičnega odškodninskega spora, ko je država v razmerju s posameznikom enakopravna, magistrska naloga ne obsega. Država lahko odškodninsko odgovarja le, ko ravna protipravno. Pravni standard protipravnost se presoja v vsakem primeru posebej, pa vendar na splošno pomeni ravnanje, ki je v nasprotju z zakoni, pri čemer morajo nosilci oblasti zraven zakonov, ki jih je sprejela Vlada RS upoštevati še nadnacionalne predpise, ki jo zavezujejo. Ko je Slovenija leta 2004 pristopila v Evropsko unijo se je zavezala, da bo spoštovala njen pravni red. Zato določeni pravni predpisi, sprejeti na ravni Evropske unije, postanejo sestavni del prava Slovenije, ki jih morajo sodni oz. upravni uslužbenci pri svojem delu poznati in spoštovati. Slovenijo pa zavezujejo še drugi nadnacionalni predpisi. Eden izmed pomembnejših je EKČP, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1994. V njej so zapisane ključne človekove pravice, ki bi jih morali priznati čisto vsakemu posamezniku, in katere se naj omejijo samo v izjemnih primerih. Omenjena konvencija pa ni pomembna zgolj zaradi kataloga pravic, ki jih določa, ampak tudi zaradi nadzornega sistema, ki ga je vzpostavila za varstvo teh pravic. Glavno vlogo v tej zvezi ima ESČP, ki je odškodninsko odgovornost države že večkrat prepoznalo. Zakaj je to pomembno za slovenska sodišča? ESČP skrbi za enotno razlago in uporabo EKČP, njegove odločitve pa so obvezne za vsa nacionalna sodišča in vse druge organe in subjekte v državah podpisnicah. Posledično bo moralo slovensko sodišče, kadar bo odločalo o odškodninski odgovornosti države zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vzeti v obzir tudi že sprejete odločitve ESČP.
Keywords: Odškodninska odgovornost države, predpostavke za odškodninsko odgovornost, država, odškodninski spor, država kot subjekt javnega prava, človekove pravice in temeljne svoboščine, ustava, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Published: 16.02.2017; Views: 534; Downloads: 144
.pdf Full text (984,91 KB)

193.
Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v občini Komenda
Vida Kokalj Ficko, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali temo usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, ki je v današnjem času zelo aktualna. Opisali smo, kako je to področje urejeno v državi oziroma kateri so ukrepi, s katerimi država pripomore k lažjemu usklajevanju. Opisali smo tudi teoretične pojme, povezane z delom in zaposlitvijo, ter razložili vlogo ženske kot matere in moškega kot očeta v družini. Raziskavo smo izvedli v občini Komenda, ki je ena izmed občin v Sloveniji, v kateri narašča priseljevanje mladih in posledično število družin z otroki. Raziskovali smo, ali so ženske še vedno bolj obremenjene glede vzgoje in gospodinjskih del in kakšna je pri tem vloga modernega očeta oziroma partnerja. Proučevali smo porazdeljenost gospodinjskih del med partnerjema in ali še vedno prevladuje tradicionalna vloga ženske kot skrbnice družine. Iskali smo odgovor, ali delodajalci razumejo težave, ki jih imajo zaposleni z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja. Zanimalo nas je tudi, ali so fleksibilne oblike delovnega časa v pomoč pri usklajevanju poklicnega dela in zasebnega življenja oziroma ali se zaposleni starši odločijo to pravico tudi koristiti in kaj jih ovira pri odločitvi za delo s skrajšanim delovnim časom. Ugotovili smo, da imajo moški pri iskanju zaposlitve prednost pred ženskami in da delodajalci pogosto raje zaposlijo moške, saj se predpostavlja, da so bolj predani delu in karieri, ženske pa so bolj usmerjene v družino in dom. Ugotovili pa smo tudi, da se zaposlitev velikokrat ponudi, ko je prava oseba ob pravem času na pravem mestu in ni odvisno od tega, katerega spola je.
Keywords: • družina, • poklicno delo, • družinsko življenje, • usklajevanje, država
Published: 05.05.2017; Views: 610; Downloads: 48
.pdf Full text (756,96 KB)

194.
Prispevek h kritiki neoliberalnega prežemanja slovenskih javnih univerz
Barbara Zagorc, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s sodobnimi procesi na univerzi, ki označujejo neoliberalno dobo kapitalističnega produkcijskega načina. Dva obsežnejša razdelka, ki ustrezata dvema temeljnima dejavnostma univerz, sta usmerjena v pojasnitev, v kakšnih razmerah in kako poteka neoliberalno prežemanje (slovenskih javnih) univerz. Pri tem se v teoretskem delu v pretežni meri opreta na teorijo K. Marxa in M. Foucaulta, medtem ko empirični del v analizo zajame vire, ki odražajo izoblikovane smernice in delovanja slovenskih javnih univerz. Ugotovitve kažejo, da slovenske javne univerze kot znanstvenoraziskovalne institucije – pod gonilno silo slovenske države – postajajo mesto produkcije inovacij in da se kot izobraževalne institucije preobražajo v mesto sistematične produkcije podjetnega subjekta, pri čemer se bistveno ne odmikajo od splošnih teženj v svetu.
Keywords: neoliberalizem, univerze, država, inovacije, podjetni subjekt, kapitalizem, vladnost
Published: 15.06.2017; Views: 396; Downloads: 75
.pdf Full text (1,18 MB)

195.
Rekrutacija teroristov v teroristični organizaciji Islamska država
Arber Avdylaj, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Terorizem je v vseh svojih pojavnih oblikah ena najhujših groženj globalnemu miru in varnosti, saj teroristična dejanja resno škodujejo uživanju človekovih pravic, ogrožajo socialni in gospodarski razvoj vseh držav ter spodkopavajo globalno stabilnost in blaginjo. Verski terorizem je prevzel vodilno vlogo ogrožanja sodobne varnosti, saj se verski fanatiki poslužujejo terorističnih dejanj, da bi dosegli lažne cilje svete vojne. Izvajalci terorističnih dejanj teh ne dojamejo kot konec svojega življenja (in drugih), ampak kot izpolnitev cilja svete vojne, saj so prepričani, da izpolnjujejo 'božjo voljo'. Tako so v duhu prizadevanj za džihad nastale mnoge teroristične organizacije kot, sta Al-Kaida in trenutno najbolj aktualna Islamska država. Kljub grozotam in brutalnostim, ki jih pooseblja teroristična organizacija Islamska država, je zelo uspešna pri pridobivanju novih članov in podpornikov. Vendar ni preprostega odgovora, ki bi pojasnil, zakaj ljudje postanejo teroristi. Predpostavlja se, da so tistim, ki se odločijo pridružiti katerikoli teroristični organizaciji, skupni osebna ranljivost, način dojemanja oziroma zaznava nepravičnosti, potreba po novi identiteti in potreba po pripadnosti, želja po denarju in udobju ter priložnost za novo pustolovščino. Obstajajo ljudje, ki imajo prav takšne predstave o življenju, a ne postanejo teroristi. Rekrutacija je za preživetje teroristične organizacije zelo pomembna, saj jim zagotavlja morilce, samomorilne napadalce, ugrabitelje, in bodočo vojake. Temu se ne morejo izogniti niti otroci in ženske, ki spadajo med najbolj ranljive skupine družbe. Poleg neposrednega rekrutiranja se v procesu rekrutiranja uporabljajo tudi splet in mediji, prek katerih Islamska država propagira svojo ideologijo in novači nove rekrute.
Keywords: terorizem, teroristične organizacije, teroristi, rekrutacija, Islamska država, diplomske naloge
Published: 16.10.2017; Views: 558; Downloads: 102
.pdf Full text (823,75 KB)

196.
Javni dolg in njegovo upravljanje v Sloveniji
Valentina Popošek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Kadar država ne zmore več financirati javnofinančnih odhodkov si mora sredstva zanje izposoditi. To lahko stori tako, da se zadolži na domačem ali tujem trgu. V skladu z zakonom o javnih financah se zadolževanje države v posameznem letu izvaja na podlagi programa financiranja, ki pa ga sprejme državni zbor. Znesek, ki ga država dolguje domačim ali tujim upnikom imenujemo javni dolg. V veliki meri javni dolg predstavljajo državne obveznice, vključuje pa lahko tudi obveznosti iz naslova posojil in danih poroštev. V letih pred finančno krizo mnogo držav ni izkoristilo takratnih ugodnih razmer, da bi si ustvarile rezerve za prihodnje krize. Zato je v veliko državah euroobmočja finančna kriza vzrok za kopičenje javnega dolga. To hitro naraščanje javnega dolga je v okolju finančne nestabilnosti in nizke rasti povečalo potrebo po vzdržnosti javnega dolga. Z namenom doseganja vzdržnosti javnih financ je Slovenija sprejela fiskalno pravilo. Na fiskalnem področju je ena izmed najpomembnejši funkcij države upravljanje javnega dolga. V Sloveniji za upravljanje dolga skrbi državna zakladnica, ki je del Ministrstva za finance. V diplomske projektu smo analizirali javni dolg in njegovo strukturo v Sloveniji v obdobju 2006-2016. Po narejeni analizi smo ugotovili, da se Slovenija večinoma zadolžuje z izdajanjem vrednostnih papirjev. Večji znesek dolga predstavlja notranji dolg, kar pomeni da se država v veliki meri raje zadolžuje na domačem trgu. Slovenija se predvsem zadolžuje dolgoročno tako na domačem trgu kot tudi tujem trgu, saj so namreč vse zadolžitve v opazovanem obdobju na tujem trgu dolgoročne. Od leta 2006 naprej ko je Slovenija vstopila v evropsko monetarno unijo je večina slovenskega dolga v evrih.
Keywords: javni dolg, država, upravljanje javnega dolga, zadolževanje, struktura javnega dolga
Published: 10.01.2018; Views: 300; Downloads: 66
.pdf Full text (903,88 KB)

197.
Razpolaganje s stvarnim premoženjem države in občin
Hermina Ocvirk, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Država in občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti imajo v lasti tako po številu kot tudi po vrednosti obsežno stvarno premoženje. Med stvarno premoženje pa prištevamo tako premičnine kot nepremičnine. Zaradi obsežnosti stvarnega premoženja je predpogoj preudarno in gospodarno ravnanje. Enovita zakonodaja je tako nujen pogoj, da se sistematično in enovito uredi postopke pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter pripomore h gospodarnejšem in bolj transparentnem upravljanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Še vedno, kljub sprejetem Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki sta skupaj zelo pripomogla k sistematičnem normativnem urejanju na področju stvarnega prava v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, je po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije na seznamu upravljavcev nepremičnin vpisanih več kot 450 upravljavcev nepremičnega premoženja Republike Slovenije, kar ima za posledico neenotnost in nepreglednost ravnanj ter tako onemogoča usklajeno in gospodarno nepremičninsko politiko. Po mojem mnenju kljub razmeroma enoviti in sistematsko dobro urejeni zakonodaji, imamo razmeroma nizko realizacijo letnega načrta ravnanja, ki pa zopet mislim da ne gre govoriti zgolj o objektivnih okoliščinah in opravičevati dejstvo nizke realizacije na podlagi nizke gospodarske rasti, saj menim da se le-ta odraža zgolj deloma. Poraja se vprašanje ali upravljavci nepremičnine, ki jih trajno ne potrebujejo, ''na zalogo'' uvrščajo v letne načrte, in sicer za primer ko bi se kupec ali poslovna priložnost morebiti v določenem letu vendarle pojavila.
Keywords: država, lokalne samoupravne skupnosti, razpolaganje s stvarnim premoženjem, stvarno premoženje
Published: 03.11.2017; Views: 342; Downloads: 54
.pdf Full text (214,28 KB)

198.
199.
Značilnosti storilcev terorističnih napadov v Evropi
Vivian Uhl, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Evropa je v zadnjih letih tarča terorističnih napadov, ki jih izvedejo mladi moški, pripadniki teroristične skupine Islamska država. Kateri so tisti dejavniki in značilnosti posameznika, ki ga privedejo do izvršitve terorističnega dejanja, je v diplomskem delu analizirano s pomočjo primerjave opisov 10 storilcev najodmevnejših terorističnih napadov v Evropi. Kaj sploh je terorizem in kaj želijo storilci terorističnih dejanj doseči po procesu radikalizacije, ki jih vodi v pridružitev teroristični skupini, je pojasnjeno na začetku diplomskega dela. Proces radikalizacije poteka zelo različno, včasih se osebe radikalizirajo v zelo kratkem času, drugi primeri radikaliziranih ekstremistov nakazujejo na dolgotrajen proces. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na posameznikovo radikaliziranje, je predvsem motivacija. Opisani so različni motivacijski dejavniki, ki spodbujajo željo po ekstremizmu in večajo sovraštvo. Na željo po maščevanju posameznikov imajo velik vpliv tudi dejavniki ozadja, predvsem diskriminacija in občutek odtujenosti. Kako izrabijo te šibke točke mladih moških v teroristični skupini ISIS, je predstavljeno v delu, kjer smo se dotaknili začetkov nastanka teroristične skupine, razloženo je, kaj sploh je teroristična skupina Islamska država in kakšne vrste napadov izvaja skupina v Evropi. Organizacija Islamska država z leti pridobiva vedno večjo moč, kar smo zasledili pri vedno večji in hitrejši radikalizaciji mladih moških, ki v nekaterih primerih poteka kar preko spleta in smo jo jih opazili pri analiziranju in opisovanju naših izbranih napadalcev. Strokovnjaki še danes niso razvili enotne definicije terorizma in opisa terorista, kar zmanjšuje možnosti za preprečitev terorističnega dejanja. Na podlagi razlage zgodovine profiliranja in pomembnih značilnosti, ki so potrebne za analiziranje teroristov, smo ugotovili, da je osebe, ki so možni teroristi, težko prepoznati, saj ne izstopajo v množici ljudi. S pomočjo opisov napadalcev, ki so že izvedli teroristični napad, se nadaljuje iskanje tiste prave definicije, ki bo definirala terorista. V zaključku diplomskega dela smo predstavili naše ugotovitve, ki smo jih dobili s primerjavo glavnih karakteristik napadalcev.
Keywords: diplomske naloge, Evropa, teroristični napadi, značilnosti, napadalci, Islamska država
Published: 12.10.2018; Views: 160; Downloads: 39
.pdf Full text (533,83 KB)

200.
Posledice merjenja moči med Vzhodom in Zahodom za Evropsko unijo
Gašper Bajt, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava merjenje moči med Rusko federacijo, ki je po razpadu Sovjetske zveze prevzela mesto predstavnice Vzhoda, in Združenimi državami Amerike, ki so glavni protagonist Zahoda. Merjenje moči med tema dvema velesilama ima svoje posledice tudi v Evropi. V preteklosti je bilo območje Evrope razdeljeno zaradi politične pripadnosti eni ali drugi strani na dva pola. Zahodne zaveznice so se usmerile v tržno gospodarstvo in uvedle demokratični sistem, medtem ko so zaveznice Vzhoda uvedle komunistični režim in sledile enopartijskemu sistemu. Po razpadu Sovjetske zveze so evropske države prerastle bipolarno delitev ter se postopoma začele povezovati in združevati, najprej gospodarsko in politično, danes tudi varnostno in obrambno. Diplomsko delo analizira nekatere pretekle konflikte med omenjenima velesilama in opredeljuje njun vpliv v vojnah tretjih držav oziroma akterjev. Način posrednega sodelovanja je prikazan na primeru vojne v Siriji. Predstavljene so tudi negativne posledice sirskega kriznega žarišča, kot so migracije in terorizem, ter njihov vpliv na stabilnost Evrope, natančneje Evropske unije. V Evropi je migracijska kriza povzročila nevaren vzpon neonacionalizma in porast desničarskih političnih strank s protimigracijsko politiko. Prednostna naloga držav Evropske unije je boj proti naraščajočemu terorizmu, zagotavljanje varnosti evropskih državljanov in zaščita vrednot demokratičnih družb. Tekma za prevlado v svetu še zdaleč ni končana, njena igralca pa nista več le ZDA in Rusija kot svetovni velesili iz časa hladne vojne, temveč tudi druge vojaško močne države.
Keywords: diplomske naloge, velesile, prevlada v svetu, vojna, Islamska država, Evropska unija
Published: 26.06.2019; Views: 72; Downloads: 22
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica