| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 59
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Naprednejši oddaljen dostop in nadzor instrumentov podjetja Metrel
Jakob Kordež, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavimo načine oddaljenega dostopa in nadzora do vgrajenih sistemov, naštejemo probleme, ki jih srečamo pri implementaciji in uporabi, ter predstavimo rešitve, ki so na voljo. Predstavljene rešitve nato uporabimo za implementacijo sistema za oddaljen dostop do naprave in demonstriramo njegovo delovanje. Delo zaključimo z analizo rešitve v različnih okoliščinah in s simuliranjem raznih problemov ter preverjanjem odziva sistema. Ugotovili smo, da je neposredna povezava najbolj zanesljiva in omogoča najmanjšo zakasnitev, vendar ni vedno izvedljiva. V takih primerih je priporočljiva uporaba posredniškega strežnika, ki zagotavlja povezljivost tudi takrat, ko neposredna povezava ni mogoča.
Keywords: Oddaljen dostop, posredniški strežnik, neposredna povezava, vgrajeni sistemi
Published in DKUM: 23.12.2024; Views: 0; Downloads: 7
.pdf Full text (2,09 MB)

2.
Problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema : magistrsko delo
Sergeja Topolšek, 2024, master's thesis

Abstract: Splošna uredba o varstvu podatkov povečuje pomen posameznikov in skupaj z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter ostalo področno ureditvijo uvaja stroge zahteve za upravljavce osebnih podatkov, še posebej pri uvedbi in izvajanju videonadzornega sistema. S takšno obdelavo upravljavci namreč globoko posegajo v zasebnost posameznikov, zato problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema postaja vse bolj pereča v luči naraščajoče uporabe teh sistemov. Videonadzor mora slediti določbam Splošne uredbe, kot so načela obdelave, pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, pravne podlage za obdelavo, zavarovanje videonadzornega sistema, pogodbena obdelava in evidenca dejavnosti obdelave. Ob splošnih določbah Splošne uredbe morajo upravljavci upoštevati tudi ureditev ZVOP-2, ki videonadzorni sistem obravnava kot eno izmed področnih ureditev obdelave osebnih podatkov v členih od 76. do 80. in nadgrajuje že obstoječo ureditev ZVOP-1. Splošnim določbam o izvajanju videonadzora iz 76. člena ZVOP-2 sledijo specifične določbe, ki urejajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, znotraj delovnih prostorov, v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu in na javnih površinah. Pri vzpostavitvi videonadzornega sistema je ključnega pomena opredelitev namenov obdelave, saj se sme obdelava izvajati le za izrecne, zakonite namene, ki morajo biti jasno določeni pred začetkom obdelave. Videonadzor se večinoma utemeljuje na podlagi zakonitega interesa upravljavca, opravljanja naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu in zakonske obveznosti upravljavca, pri čemer prihaja do razlik med dopustnostjo pravnih podlag v javnem in zasebnem sektorju. Upravljavci morajo med drugim poskrbeti tudi za ustrezno obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zavarovanje videonadzornega sistema, opredelitev rokov hrambe posnetkov, vodenje dnevnikov obdelave in zagotavljanje zakonite obdelave posnetkov. Odnos med posamezniki, na katere se nanašajo podatki in upravljavci je tako zasnovan na iskanju ravnovesja med zaščito zasebnosti posameznikov in varstvom njihovih podatkov ter potrebo upravljavcev po izvajanju videonadzora za svoje zakonite namene. Upravljavci so dolžni posameznikom olajšati uresničevanje njihovih pravic iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in določiti učinkovit postopek njihovega uresničevanja. V primeru videonadzora še posebej pridejo do izraza pravica dostopa, pravica do izbrisa in pravica do ugovora. Ključno je, da se upravljavci videonadzornih sistemov zavedajo posega v zasebnost posameznikov in si prizadevajo k uporabi najmilejših ukrepov za dosego svojih namenov.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, videonadzorni sistem, Splošna uredba o varstvu podatkov, ZVOP-2, zakoniti interes, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA), pravice posameznika, pravica do zasebnosti, dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore, delovni prostori, javna prevozna sredstva, javne površine
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 22
.pdf Full text (1,15 MB)

3.
Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020
Dušica Pahor, 2015, preface, editorial, afterword

Keywords: znanstvene informacije, javna sredstva, odprt dostop
Published in DKUM: 11.04.2024; Views: 155; Downloads: 4
.pdf Full text (65,68 KB)
This document is also a collection of 1 document!

4.
Uporaba GIS pri ugotavljanju dostopnosti do lokacij objektov duhovne pomoči : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Nada Krmek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na uporabo geografskih informacijskih sistemov za analizo dostopnosti do centrov duhovne pomoči v Mestni občini Ljubljana v primeru morebitnega vnovičnega zaprtja mesta ob nepredvidenih situacijah. Človek je bitje odnosov in dialoga, zato so ljudje postali v času epidemije bolj prestrašeni in naveličani. Težje si pomagajo sami, zato se po pomoč še intenzivneje zatekajo v različne oblike duhovnosti. Raziskali in podali smo opis obstoječe prometne infrastrukture, ki se nahaja na področju Mestne občine Ljubljana. V nalogi smo obravnavali različne verske objekte (Facilities) in uporabnike (Destinations), ki te objekte koristijo. Z geografskimi informacijskimi sistemi smo analizirali možnosti dostopa do njih in podali načine, kako do teh objektov priti na uporabniku in okolju čimbolj prijazen način, ob upoštevanju navodil o omejitvah gibanja.
Keywords: dostop, duhovnost, Geografski informacijski sistem, prometna infrastruktura, mobilnost
Published in DKUM: 12.02.2024; Views: 346; Downloads: 22
.pdf Full text (5,79 MB)

5.
Potreba po psihiatrični obravnavi pacientov pred in med časom epidemije covid-19 in potrebe po ustreznem kadru
Barbara Jančarič, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Epidemija COVID-19 je korenito spremenila naše socialno življenje, ekonomijo in celoten sistem zdravstvenega varstva. Pomemben vpliv se je kazal pri splošni populaciji kot tudi pri ljudeh z že obstoječo duševno motnjo. Zaradi epidemioloških ukrepov se je povečala socialna izoliranost, ki je vodila v povečanje duševnih motenj kot so depresija, anksiozne motnje in samopoškodbeno vedenje. Stisko in posledice epidemije COVID-19 so doživljali tudi zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer so se spopadali s pomanjkanjem kadra, zapiranjem obstoječih enot, izolacijskimi ukrepi in soočanjem z novo boleznijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki temelji na pregledu literature. Proučili smo strokovno znanstveno literaturo na temo pacienti z duševnimi motnjami in epidemijo COVID-19. Uporabili smo sistematični pregled literature, stare manj kot 10 let, ter izločili duplikate. Uporabili smo Boolove operaterje, in sicer AND in OR. Pregledali smo bazo podatkov Medis, pridobili število hospitaliziranih pacientov pred in med epidemijo COVID-19 in uporabili statistični parni t-test za preverjanje hipoteze. Rezultati: Ugotovili smo, da se je od marca 2020 do februarja 2021 (v obdobju epidemije COVID-19) število hospitalizacij na Oddelku za psihiatrijo ni bistveno spremenilo (t(11)= 1,727, p = 0,112). V raziskovalnem obdobju je bilo zagotovljenega dovolj srednjega medicinskega kadra. Razprava: Zaradi epidemioloških razmer so se zapirale določene enote na Oddelku za psihiatrijo, kar je povzročilo, da so pacienti težje dostopali do psihiatričnih ustanov, kar pa se ni odrazilo pomembno v številu hospitalizacij.
Keywords: zdravstvena nega, duševna motnja, zaposlovanje, izolacija, psihološki učinek, dostop do zdravstvene obravnave
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 457; Downloads: 66
.pdf Full text (1,07 MB)

6.
7.
Personalizacija kartic SAM v ceremoniji ključev HSM na primeru : diplomsko delo
Matic Bobnar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavano področje varnostnih sistemov za pametne kartice v javnem potniškem prometu. Predstavljena sta delovanje in koristna uporaba strojnih varnostnih modulov ter modulov za varen dostop. Po predstavitvi naprav so opisani tudi varnostni standardi ter komunikacijski protokoli pametnih kartic. Rezultat diplomskega dela je namizna aplikacija, Personalizator, s pomočjo katere je ponazorjen proces ceremonije ključev strojnega varnostnega modula. Prav tako je z uporabo izdelanega grafičnega vmesnika prikazana personalizacija modulov za varen dostop. Diplomsko delo se lahko uporabi kot primer ceremonije ključev in personalizacije modulov za varen dostop.
Keywords: Strojni varnostni modul, Modul za varen dostop, Personalizacija, Personalizator, Ceremonija ključev
Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 694; Downloads: 52
.pdf Full text (1,32 MB)

8.
Prenova oddaljenega dostopa do poslovalnic s tehnologijo dinamičnega večtočkovnega navideznega zasebnega omrežja : magistrsko delo
Nina Ožir, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja prenovo varnega omrežnega dostopa poslovalnic do centralne lokacije večjega podjetja z opremo podjetja Cisco. Obstoječe omrežje je bilo izvedeno z navideznim zasebnim omrežjem med dvema lokacijama (S2S VPN). Novi način varnega oddaljenega dostopa do vedno večjega števila poslovalnic smo izvedli z razširljivo tehnologijo, ki je enostavna za vzdrževanje. To je tehnologija dinamičnega večtočkovnega navideznega zasebnega omrežja, ki je v zaključnem delu tudi podrobno predstavljena. Rezultat je enovito in varno omrežje, ki zagotavlja neprekinjeno in kakovostno delovanje.
Keywords: omrežna varnost, oddaljeni dostop, navidezno zasebno omrežje, DMVPN
Published in DKUM: 18.05.2022; Views: 772; Downloads: 85
.pdf Full text (3,84 MB)

9.
Zahtevek in protokol za posredovanje podatkov državnega programa in registra zora
Tina Firanović, 2021, master's thesis

Abstract: Tehnološki napredek in razvoj v zdravstvu se odražata na različne načine, tudi na področju zbirk, ki vsebujejo osebne podatke. Podatki posameznikov niso dostopni samo za potrebe zdravljenja, temveč tudi preventive. V Sloveniji so pomemben del preventive na področju rakavih bolezni presejalni programi za raka, poznani kot ZORA, DORA in SVIT. Za nemoteno delo Državnega programa ZORA (Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu) je ključnega pomena Register ZORA, v katerem so osebni podatki žensk, vključenih v program. Zaposleni pri Državnem programu ZORA se pri svojem delu srečujejo s prošnjami za podatke, katerih posredovanje je zakonsko opredeljeno. Da bi omogočili čim večjo, varno uporabo podatkov Registra ZORA za upravičen namen ter, da bi ob tem čim manj dodatno obremenili zaposlene na programu ZORA, je bil namen magistrske naloge pripraviti protokol za posredovanje podatkov in zahtevek, ki bo omogočal hitrejše in učinkovitejše posredovanje podatkov, hkrati pa bo zagotavljal varstvo osebnih podatkov žensk, vključenih v program. Pregledu literature s področja varstva osebnih podatkov, relevantne zakonodaje, sorodnih protokolov v tujini ter s področja ocenjevanja tveganja pri posredovanju podatkov je sledila izvedba polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi v programih ZORA, DORA in SVIT ter z zaposlenimi pri Registru raka Republike Slovenije. Sintezi pridobljenih informacij je sledila testna izdelava zahtevka in protokola ter njuna fazna evalvacija s pravnega vidika, z vidika tistih, ki podatke posredujejo, ter z vidika tistih, ki za podatke prosijo. Trajalo bo nekaj časa, da bodo uporabniki popolnoma sprejeli zahtevek. Pri tem bodo v pomoč zaposleni pri Registru ZORA, ki bodo nudili podporo in pomoč pri njegovem izpolnjevanju.
Keywords: Državni program ZORA, Register ZORA, zahtevek za dostop do podatkov, varstvo osebnih podatkov
Published in DKUM: 23.11.2021; Views: 938; Downloads: 42
.pdf Full text (1,42 MB)

10.
Viri obveščanja pri napovedi kibernetskega napada : magistrsko delo
Dalibor Vukovič, 2021, master's thesis

Abstract: Z digitalizacijo družbenega življenja naraščata obseg in dovršenost kibernetskih napadov. V razvoju varnostnih strategij sodelujejo številni deležniki, ki izdelujejo varnostno tehnično opremo in spodbujajo varnostne prakse med upravljalci podatkov. Manjši obseg prizadevanj se pojavlja na področju ozaveščanja končnih uporabnikov oz. zadevnih posameznikov, katerih podatki so v kibernetskih napadih kompromitirani. Med slovenskimi spletnimi uporabniki smo izvedli anketno raziskavo, s katero predstavljamo informiranost in obveščenost glede virov obveščanja o kibernetskih napadih.
Keywords: informacijska varnost, kibernetski napadi, nepooblaščeni dostop, zloraba podatkov, viri obveščanja, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 804; Downloads: 115
.pdf Full text (1,41 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica