Search the digital library catalog

Abstract: Podeželski turizem postaja ena izmed najpomembnejših vrst slovenskega turizma. Diplomsko delo je sestavljeno iz empiričnega in teoretičnega dela, v katerem smo s strokovno in znanstveno literature opredelili teoretična izhodišča, kot so turizem, podeželski turizem, slovenske kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kmetije s turistično dopolnilno dejavnostjo, prehranska samooskrba ter območje raziskave (Slovenske gorice). V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer opravili smo anonimne spletne ankete s turističnimi kmetijami na območju Slovenskih goric. Po analizi spletnih anket smo opravili evalvacijo raziskave in ugotovili, da ima večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah turistično dejavnost registrirano kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer zato, ker tako dostopajo do dodatnega vira zaslužka, izboljšanega življenja na podeželju ter do možnosti za nove zaposlitve. Večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah se poslužuje prehranske samooskrbe, kljub temu da jim predstavlja večji finančni zalogaj kot kupovanje surovin in izdelkov v trgovinah ter pri lokalnih ponudnikih. Ugotovili smo tudi, da imajo z lastno pridelavo surovin in predelavo izdelkov dobre dosedanje izkušnje. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da prehranska samooskrba po mnenju anketirancev ni dovolj dobro vključena v ponudbo turističnih kmetij v Slovenskih goricah, vendar je vseeno dovolj dobro prepoznana kot ena izmed vodilnih lastnosti podeželskega turizma. Na podlagi ugotovitev smo podali predloge za izboljšavo prepoznavnosti in promocije prehranske samooskrbe na turističnih kmetijah v Slovenskih goricah.
Keywords: podeželski turizem, turistična kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji, prehranska samooskrba, Slovenske gorice
Published in DKUM: 26.11.2021; Views: 641; Downloads: 121
Full text (3,00 MB)

Abstract: Podeželje skriva veliko podjetniških priložnosti, ampak le za tiste, ki to želijo in znajo izkoristiti. Ena najbolj znanih oblik samozaposlovanja, ki ga prakticirajo predvsem na podeželju, je registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Omenjena oblika zajema predvsem dejavnosti, ki se izvajajo na kmetijah. Predstavlja predvsem dejavnosti, ki jih lahko izvajajo ljudje na podeželju in v vaseh. Izvajalci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v večini primerov živijo na kmetiji sami, velikokrat jim je v veliko pomoč tudi družina, ki nosilcu stoji ob strani in ga tudi podpira. Velikokrat ima dopolnilna dejavnosti na kmetiji značilnosti družinskega podjetja, saj je prav družina tista, ki pomaga nosilcu pri opravljanju del, ki sodijo v to dejavnost. V večini primerov pa čez čas dejavnost prevzame tudi kateri od otrok nosilca. Za registracijo je potrebno izpolnjevati določene pogoje. Zakon tudi določa, katere dejavnosti je mogoče registrirati kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zato teh dejavnosti ni mogoče opravljati v okviru drugih oblik samozaposlitve. Za samozaposlitev imajo ljudje različne vzroke: želja po preživetju, osebnem zadovoljstvu, zagotavljanje virov za življenje za člane družine in drugi. Vprašanje pa je, ali se posameznik odloči za samozaposlitev zaradi tega, ker ne vidi drugega vira za pridobivanje dohodka ali pa se odloči zaradi dobre ideje, ki se mu je porodila. V nalogi smo preučili, kako se je spreminjalo število samozaposlenih v preteklih letih, pa tudi razmerje med samozaposlenimi glede na spol. S pomočjo intervjuja smo ugotovili, da registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji poteka nemoteno in enostavno, kjer so državni organi pripravljeni pomagati in da je mogoče enostavno pridobiti vse informacije, ki jih posameznik potrebuje za pričetek. Prav tako smo ugotovili, da so sicer ženske v primerjavi z moškimi kolegi še vedno »nežnejši spol«, a so v poslovnem svetu prav tako spoštovanja vredne kot moški kolegi.
Keywords: podeželje, samozaposlitev, dopolnilna dejavnost na kmetiji, kmetijstvo, družinsko podjetništvo
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 1318; Downloads: 174
Full text (606,42 KB)

Abstract: Delo v kmetijstvu označujejo številne posebnosti, izhajajoče iz posebne narave same dejavnosti in posebnih socioloških značilnosti kmetij kot prevladujoče oblike kmetijskih gospodarstev, ki se pogosto prekrivajo z gospodinjstvom kot potrošno skupnostjo in družino oziroma življenjsko skupnostjo. Zaradi tega je v praksi težko potegniti mejo med odvisnostjo in podrejenostjo na eni strani in neodvisnostjo ali, če je več oseb, prirejenostjo udeležencev v delovnem procesu, kar je temeljni kriterij za uporabo delovnega prava. V nalogi je bilo ugotovljeno, da osnovni problem, ki povzroča številne nejasnosti pravne ureditve dela fizičnih oseb v kmetijstvu, predstavlja neenotna in nedorečena urejenost kmetije in kmeta v zakonodaji. Na podlagi natančne preučitve oblik dela je bilo ugotovljeno, da v kmetijski dejavnosti obstajajo različne pravne oblike samostojnega in odvisnega dela, kjer se določbe delovnega prava uporabljajo glede na stopnjo odvisnosti posameznika pri delu. Določene varovalne določbe zahtevajo tudi nekatere oblike dela, ki ne pomenijo odvisnega razmerja, vendar zaradi močne povezave nosilca na drug, močnejši gospodarski subjekt dejansko predstavljajo odvisnemu delu podobno obliko. Sklepno ugotavljamo, da slovenska delovna zakonodaja ne upošteva posebnosti dela v kmetijstvu, z izjemo sezonskega dela, zato je smotrno te posebnosti ustrezno urediti v posebnem zakonu in kolektivni pogodbi.
Keywords: oblike dela v kmetijstvu, kmetijska dejavnost, kmetijsko gospodarstvo, kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji
Published in DKUM: 03.08.2016; Views: 991; Downloads: 135
Full text (1,81 MB)

Abstract: Počitnice na slovenskih turističnih kmetijah so nepozabno doživetje stran od množic in vsakdanjega hitenja. Prijazni gostitelji postrežejo z okusno hrano, pripravljeno po domače. Počitek na kmečki peči, zapeljivo dišeče seno ali pomoč pri kmečkih opravilih spomnijo na povezanost kmečkega človeka z naravo. Gostje so lahko aktivni od jutra do večera, saj je na kmetiji ali v njeni bližnji okolici veliko možnosti za rekreacijo in šport. Obisk kmetije je tudi odlično izhodišče za izlete do naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih v podravski regiji ne manjka. Turistične kmetije s svojo ponudbo zadovoljujejo potrebe in pričakovanja tako starejših kot mlajših. Odrasli lahko najdejo kotičke miru in sprostitve, otroci pa igrišča brez meja. Odrasli se spoznajo z domačini in zvečer z njimi posedijo v klepetu, domači otroci pa vrstnike iz mest vpeljujejo v skrivnosti kmečkega življenja in jih navdušujejo nad domačimi živalmi in pustolovščinami, ki jih v mestu ni. Možnosti razvoja podeželskega turizma še dolgo ne bodo izčrpane. Pri razvoju turistične dejavnosti je treba paziti, da se ohrani kulturna identiteta podeželskih območij. K razvoju podeželskega turizma lahko pomemben ali celo najpomembnejši delež prispevajo mlade generacije zaradi svoje delovne sposobnosti in dolgoročne motiviranosti za razvoj. V ta namen je treba mlade vsestransko strokovno usposabljati in aktivirati na različnih področjih gospodarskega in družbenega življenja. Tako se bo utrjevala povezanost mladih in celotnega podeželskega prebivalstva ter krepil njihov socialni kapital.
Keywords: zaposlovanje mladih, prednost turizma na kmetiji, dopolnilna dejavnost na kmetiji, turizem na kmetiji, gostoljubnost domačinov
Published in DKUM: 15.11.2010; Views: 2556; Downloads: 494
Full text (287,81 KB)