| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Ocena investicije za predelavo mleka v mlečne izdelke na domači kmetiji
Tamara Juršič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil analizirati upravičenost investicije v dopolnilno dejavnost predelave mleka na kmetiji, katere primarna dejavnost je prireja mleka. Ocena ekonomike predelave mleka v mlečne izdelke kaže, da je ta ekonomsko upravičena. Na obravnavani kmetiji bo investicija v predelavo mleka v sir in druge mlečne izdelke, ob predpostavljenih vhodnih parametrih analize, finančno upravičena. Investicija v predelavo mleka se bo povrnila v 5-ih letih (ocena NSV = 1.720,37 € ob upoštevani 6 % obrestni meri). V diplomski nalogi je bila izvedena anketa, s katero se je analizirala pripravljenost anketirancev za nakup mlečnih izdelkov na kmetiji, ki je pokazala, da so ljudje iz okolice pripravljeni kupovati mlečne izdelke v sirarni na kmetiji. Cena mlečnih izdelkov se anketirancem zdi primerna. Na podlagi izsledkov bomo na domači kmetiji lažje oblikovali smernice za obogatitev ponudbe v prihodnosti.
Keywords: investicija / predelava mleka / dopolnilna dejavnost
Published: 09.12.2019; Views: 432; Downloads: 85
.pdf Full text (1,15 MB)

2.
Ekonomika dopolnilne dejavnosti predelave mesa na lastni kmetiji
Nina Filipič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Osnovni cilj raziskave je bila ekonomika predelave mesa na lastni kmetiji. Osnovna dejavnost na kmetiji je pitanje prašičev. Kmetija se odloča o nadaljnji predelavi mesa v končne izdelke, pri čemer bi bila glavna dejavnost na kmetiji izdelava prleške tünke po starih običajih. V ta namen je bil razvit tehnološko-ekonomski model predelave mesa v različne domače izdelke. Osrednja uporabljena metoda je bila metoda kalkulacije skupnih stroškov in ocena koeficienta ekonomičnosti (Ke). Rezultati analize kažejo, da je pitanje prašičev ob upoštevanju lastne cene žit ekonomsko upravičeno (Ke = 1,04). Koeficient ekonomičnosti predelave mesa v prleško tünko (Ke = 1,41), domače krvavice (Ke = 3,30), suhe domače klobase (Ke = 2,90), domačo tlačenko (Ke = 0,06) in ocvirke (Ke = 1,19) je pokazal, da je predelava ekonomsko precej bolj učinkovita kot le pitanje prašičev. Izjema pri predelavi mesa je predelava v domačo tlačenko, kjer rezultati raziskave kažejo, da je proizvodnja ekonomsko neučinkovita, saj je ocenjena vrednost koeficienta ekonomičnosti nižja od vrednosti 1.
Keywords: ekonomika / dopolnilna dejavnost / predelava mesa
Published: 21.09.2018; Views: 553; Downloads: 103
.pdf Full text (922,29 KB)

3.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Brancelj z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo v ekološko kmetijo
Urška Brancelj, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki pridobiva v slovenskem kmetijskem prostoru vse večji pomen. V diplomskem delu je bil izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno kmetijo Brancelj. Upravičenost pridelave smo ovrednotili z oceno ekonomskih parametrov. Ekonomska ocena kaže, da kmetija kljub manjšim spremembam po preusmeritvi v ekološko kmetovanje posluje ekonomsko uspešno (FR = 3.668,16 €). Ker se na kmetiji ukvarjajo tudi z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo, smo s pomočjo ocene investicije analizirali, v katerem letu bi se investicija v to dejavnost tudi povrnila. Ugotovili smo, da se celotna investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne že v drugem letu (ocenjena vrednost neto sedanje vrednosti je 103.027,34 € pri 5,5-odstotni obrestni meri).
Keywords: ekonomika, ocena investicije, ekološka kmetija, dopolnilna dejavnost
Published: 11.06.2018; Views: 642; Downloads: 57
.pdf Full text (2,59 MB)

4.
Ekonomika dopolnilne dejavnosti predelave mesa na prašičerejski kmetiji
Alen Pihlar, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Osnovni cilj raziskave je bila ekonomska analiza kmetijske proizvodnje in ocena investicije v predelavo mesa. Primarna dejavnost na kmetiji je vzreja tekačev. Razvit je bil tehnološko-ekonomski model s podmodeli za lastno pridelana žita in krmila z glavnimi tehnološko-ekonomskimi parametri. Osrednja uporabljena metoda je bila metoda kalkulacij skupnih stroškov. Z namenom povečanja ekonomske varnosti se kmetija odloča o nadaljnji predelavi mesa v končne proizvode. Zato se je v nadaljevanju ocenil finančni vložek v investicijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in sicer na podlagi finančne analize stroškov in koristi. Parametri, ki so se ocenjevali, so neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD) in obdobje povračila investicije. Rezultati analize kažejo, da je vzreja tekačev ob upoštevanju lastne cene žit ekonomsko upravičena (Ke = 1,10). Koeficient ekonomičnosti mesa iz tunke (Ke = 1,23), salam (Ke = 1,63), zaseke (Ke = 1,15) in prekajenih reber (Ke = 1,54) je pokazal, da je predelava mesa ekonomsko učinkovitejša kot primarna proizvodnja vzreje tekačev. Načrtovana investicija se ob predpostavljeni 5,50 % obrestni meri in konstantnem letnem denarnem toku povrne v 4. letu. V raziskavi smo se seznanili tudi z upravnim postopkom in zakonodajo na področju dopolnilne dejavnosti predelave mesa na kmetiji, torej od predelave do končnega proizvoda.
Keywords: ekonomika, predelava mesa, investicija, CBA-analiza, dopolnilna dejavnost
Published: 02.03.2018; Views: 841; Downloads: 157
.pdf Full text (2,08 MB)

5.
Davčne blagajne pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
Katja Zadravec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi veljave zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR, 2015) se davčnim blagajnam niso mogli izogniti niti kmetje, ki so zavezanci za DDV in vsi tisti, ki imajo ob osnovni kmetijski dejavnosti na svoji kmetiji registrirano tudi dopolnilno dejavnost. Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR, 2015) določa obvezno uporabo davčnih blagajn, katere pa so povzročile upad dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Davčne blagajne predstavljajo problem dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. Ta problem bomo v delu diplomskega seminarja definirali in reševali, pri tem pa si bomo pomagali s pomočjo metod ustvarjalnega reševanja problemov. S pomočjo tehnik ustvarjalnega reševanja problemov, katere bomo uporabili v delu diplomskega seminarja, bomo prišli do boljšega analiziranja problema, novih idej in na koncu pridobili rešitev. Pri uporabi teh tehnik bomo upoštevali njihova pravila in uporabili svojo ustvarjalnost. Delo diplomskega seminarja zajema teoretičen in praktičen del. V teoretičnem delu dela diplomskega seminarja opisujemo tehnike za definiranje problemov in priložnosti, tehnike za ustvarjalno razmišljanje ter predstavitev dopolnilne dejavnosti in zakonodaje po različnih avtorjih strokovne literature. V praktičnem delu pa rešujemo problem davčnih blagajn za dopolnilne dejavnosti na kmetiji s pomočjo tehnik. Uporabili smo tehniko W, ribjo kost, listo oznak ter zapisovanje idej.
Keywords: ustvarjalno reševanje problemov, metode reševanja problemov, dopolnilna dejavnost na kmetiji, davčne blagajne.
Published: 08.11.2017; Views: 547; Downloads: 65
.pdf Full text (2,21 MB)

6.
Ocena investicije v razvoj dopolnilnih dejavnosti na ekološki kmetiji
Davorin Fošnarič, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2017 smo na ekološki kmetiji Fošnarič ugotavljali oceno investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji, ki se ukvarja z rejo krav dojilj, in sicer gre za odprtje manjše trgovine z mesom z lastno hladilnico. Najprej smo naredili zatečeno stanje kmetije in ovrednotili letni pridelek in vrednost krme, koliko dela je potrebnega, kakšen je stalež živali, kakšni so skupni prihodki kmetije z direktnimi plačili in brez njih ter kakšni so skupni odhodki. Nato smo ocenili vrednost investicije (12.280 EUR) in izračunali dobo povratka na podlagi 5,5 % obrestne mere. Predpostavljali smo, da se bo investicija povrnila v petih letih. Rezultati so pokazali dobo povratka v drugem letu.
Keywords: ekološka živinoreja, investicija, dopolnilna dejavnost
Published: 22.09.2017; Views: 721; Downloads: 209
.pdf Full text (901,92 KB)

7.
PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI: ŠTUDIJA PRIMERA TURISTIČNE KMETIJE
Petra Horvat, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podeželje skriva veliko podjetniških priložnosti, ampak le za tiste, ki to želijo in znajo izkoristiti. Ena najbolj znanih oblik samozaposlovanja, ki ga prakticirajo predvsem na podeželju, je registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Omenjena oblika zajema predvsem dejavnosti, ki se izvajajo na kmetijah. Predstavlja predvsem dejavnosti, ki jih lahko izvajajo ljudje na podeželju in v vaseh. Izvajalci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v večini primerov živijo na kmetiji sami, velikokrat jim je v veliko pomoč tudi družina, ki nosilcu stoji ob strani in ga tudi podpira. Velikokrat ima dopolnilna dejavnosti na kmetiji značilnosti družinskega podjetja, saj je prav družina tista, ki pomaga nosilcu pri opravljanju del, ki sodijo v to dejavnost. V večini primerov pa čez čas dejavnost prevzame tudi kateri od otrok nosilca. Za registracijo je potrebno izpolnjevati določene pogoje. Zakon tudi določa, katere dejavnosti je mogoče registrirati kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zato teh dejavnosti ni mogoče opravljati v okviru drugih oblik samozaposlitve. Za samozaposlitev imajo ljudje različne vzroke: želja po preživetju, osebnem zadovoljstvu, zagotavljanje virov za življenje za člane družine in drugi. Vprašanje pa je, ali se posameznik odloči za samozaposlitev zaradi tega, ker ne vidi drugega vira za pridobivanje dohodka ali pa se odloči zaradi dobre ideje, ki se mu je porodila. V nalogi smo preučili, kako se je spreminjalo število samozaposlenih v preteklih letih, pa tudi razmerje med samozaposlenimi glede na spol. S pomočjo intervjuja smo ugotovili, da registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji poteka nemoteno in enostavno, kjer so državni organi pripravljeni pomagati in da je mogoče enostavno pridobiti vse informacije, ki jih posameznik potrebuje za pričetek. Prav tako smo ugotovili, da so sicer ženske v primerjavi z moškimi kolegi še vedno »nežnejši spol«, a so v poslovnem svetu prav tako spoštovanja vredne kot moški kolegi.
Keywords: podeželje, samozaposlitev, dopolnilna dejavnost na kmetiji, kmetijstvo, družinsko podjetništvo
Published: 15.11.2016; Views: 916; Downloads: 120
.pdf Full text (606,42 KB)

8.
IZDELAVA SPLETNEGA MESTA ZA KMETIJE Z DOPOLNILNO DEJAVNOSTJO NA PRIMERU KMETIJE BANFI
Rose Mari Banfi, 2016, master's thesis

Abstract: Skozi magistrsko nalogo je bilo prikazano kako lahko kmetija s dopolnilno dejavnostjo ugodno pride ali si izdela spletno mesto.
Keywords: spletno mesto, dopolnilna dejavnost, izdelava spletnega mesta za kmetije z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji
Published: 19.10.2016; Views: 481; Downloads: 69
.pdf Full text (2,02 MB)

9.
PEKA KRUHA IN POTIC NA TRADICIONALEN NAČIN KOT DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI PUKŠIČ
Valerija Pukšič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V raziskavi smo se ukvarjali z analizo ekonomske upravičenosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji Pukšič. Dopolnilna dejavnost, ki smo jo obravnavali, je peka kruha in potic na tradicionalen način. V delu smo analizirali ekonomsko upravičenost izdelkov, kot so potratna potica, orehova potica, mešani rženi kruh in sadni kruh. V teoretičnem delu naloge sta uporabljeni metodi kalkulacije skupnih stroškov s pripadajočo analizo pomembnejših ekonomskih parametrov in interpretacije literature (predpisane zakonodaje, Evropskih priporočil). Primerjani so modeli, priporočila EU in zakonodaja v Sloveniji na področju kmetijstva. Ugotovili smo, da je priprava vseh izdelkov ekonomsko upravičena oziroma da pripomorejo k finančni stabilnosti kmetije, saj se z njihovo prodajo krepijo finančni prilivi na kmetiji in s tem možnosti širitve, amortizacije in vpeljave določenih izboljšav oziroma novitet.
Keywords: dopolnilna dejavnost / peka kruha in potice / ekonomska upravičenost
Published: 12.10.2016; Views: 1179; Downloads: 110
.pdf Full text (1,26 MB)

10.
Pravna ureditev dela v kmetijstvu
Polona Grobelnik, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Delo v kmetijstvu označujejo številne posebnosti, izhajajoče iz posebne narave same dejavnosti in posebnih socioloških značilnosti kmetij kot prevladujoče oblike kmetijskih gospodarstev, ki se pogosto prekrivajo z gospodinjstvom kot potrošno skupnostjo in družino oziroma življenjsko skupnostjo. Zaradi tega je v praksi težko potegniti mejo med odvisnostjo in podrejenostjo na eni strani in neodvisnostjo ali, če je več oseb, prirejenostjo udeležencev v delovnem procesu, kar je temeljni kriterij za uporabo delovnega prava. V nalogi je bilo ugotovljeno, da osnovni problem, ki povzroča številne nejasnosti pravne ureditve dela fizičnih oseb v kmetijstvu, predstavlja neenotna in nedorečena urejenost kmetije in kmeta v zakonodaji. Na podlagi natančne preučitve oblik dela je bilo ugotovljeno, da v kmetijski dejavnosti obstajajo različne pravne oblike samostojnega in odvisnega dela, kjer se določbe delovnega prava uporabljajo glede na stopnjo odvisnosti posameznika pri delu. Določene varovalne določbe zahtevajo tudi nekatere oblike dela, ki ne pomenijo odvisnega razmerja, vendar zaradi močne povezave nosilca na drug, močnejši gospodarski subjekt dejansko predstavljajo odvisnemu delu podobno obliko. Sklepno ugotavljamo, da slovenska delovna zakonodaja ne upošteva posebnosti dela v kmetijstvu, z izjemo sezonskega dela, zato je smotrno te posebnosti ustrezno urediti v posebnem zakonu in kolektivni pogodbi.
Keywords: oblike dela v kmetijstvu, kmetijska dejavnost, kmetijsko gospodarstvo, kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji
Published: 03.08.2016; Views: 716; Downloads: 94
.pdf Full text (1,81 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica