Search the digital library catalog

Abstract: Predmet raziskovanja diplomskega dela je izboljšanje sistema preprečevanje dopinga v slovenskem športu. Z razvojem tekmovalnega športa se je povečala tudi uporaba dopinga, ki uničuje poštenost športa ter vedno bolj ogroža zdravje posameznikov. Posledica tega je razvoj številnih protidopinških organizacij, med katerimi ima osrednjo vlogo Svetovna protidopinška organizacija (WADA), katere glavna naloga je ozaveščanje in boj proti dopingu. V zadnjih desetletjih so bile razvite številne vrste dopinga, ki posamezniku pomagajo na različne načine izboljšati njegove zmogljivosti. Temu so sledila tudi prizadevanja za preprečevanje dopinga, predvsem razvoj in izboljšanje dopinških kontrol in testov. Žal se je doping razširil tudi v Sloveniji in mnogi slovenski športniki so že dokazano uživali doping. V Sloveniji med dopinškimi kršitelji najbolj prevladujejo kolesarji, atleti in nogometaši. Zato je bila leta 2003 v Sloveniji ustanovljena Slovenska protidopinška organizacija (SLOADO) kot krovna nacionalna agencija za odkrivanje in preprečevanje dopinga v športu. Kljub velikim prizadevanjem različnih organizacij za preprečevanje in kontrole te ne morejo odkriti in preprečiti uporab vseh možnih vrst dopinga v športu. V diplomskem delu bomo s pomočjo analize znanstvene literature in zastavljenih raziskovalnih vprašanj analizirali glavne probleme sistema preprečevanja dopinga v Sloveniji. Pri tem se bomo usmerili na obravnavo izvajanja naključnih in napovedanih doping testov, ki slovenskim športnikom in športnicam omogočajo ugotavljanje verjetnosti njihovega testiranja, izvajanje izobraževanja o dopingu ter izboljšanja izobraževanje o preprečevanju dopinga med športniki. Na koncu diplomskega dela bomo predstavili tudi možnosti izboljšanja sistema preprečevanja dopinga v slovenskem športu.
Keywords: Doping, doping kontrola, Slovenija, WADA, SLOADO, denar
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 381; Downloads: 40
Full text (707,73 KB)

Abstract: Doping je v športu prisoten že od nekdaj, saj so ga uporabljali že Indijanci, Arabci, olimpijci v stari Grčiji in rimski gladiatorji. Skozi čas se je doping razvijal in izpopolnjeval, danes pa je prisoten v skoraj vseh športih. Glede na to, da tek na smučeh velja za enega izmed težjih vzdržljivostnih športov, ni presenetljivo, da se doping pojavlja tudi v teku na smučeh. V 70. letih prejšnjega stoletja so se, zaradi nepoštenosti uporabe dopinga in zaradi možnih zdravstvenih posledic, pojavila prva dopinška testiranja in s tem boj proti dopingu. Preko dopinških kontrol so bili odkriti in kaznovani športniki, ki so si pri svojih uspehih pomagali z dopingom. V boj proti dopingu je vključenih vedno več organizacij in z njihovo pomočjo je bilo do danes odkritih že ogromno dopinških primerov, razkrite pa so bile tudi že večje dopinške afere in primeri sistemskega dopinga. V teku na smučeh sta bila poleg posameznih dopinških primerov v zadnjih desetih letih najbolj odmevna primera ruskega sistemskega dopinga in afera Aderlass. Oba primera sta poleg tekačev na smučeh sicer vključevala tudi športnike iz drugih športov. Afera o sistemsko organiziranem dopingu v Rusiji je bila preko žvižgačev odkrita leta 2015, šlo pa je za vključenost in pomoč države pri prikrivanju in manipulaciji z dopinškimi testi, predvsem med domačimi olimpijskimi igrami v Sočiju leta 2014. Afera Aderlass, ki je znana tudi pod imenom Operacija puščanja krvi, pa je v javnost prišla med nordijskim svetovnim prvenstvom leta 2019. Avstrijski tekač na smučeh je bil namreč dan pred tekmo odkrit med transfuzijo krvi, ki spada med prepovedane postopke dopinga. Kasneje se je izkazalo, da omenjeni tekač ni bil edini uporabnik dopinga in da je šlo za sistemski krvni doping, v katerega je bilo vključenih več športnikov iz različnih športov. Problematike dopinga se zavedajo tudi slovenski tekači na smučeh. Poleg moralnega vidika, kot je kršenje protidopinških pravil in posledično kazen, se zavedajo tudi možnih negativnih zdravstvenih posledic. Se pa strinjajo, da so v boju proti dopingu še vedno prisotne rezerve in možne izboljšave.
Keywords: tek na smučeh, ruski sistemski doping, afera Aderlass, magistrska dela
Published in DKUM: 28.11.2022; Views: 621; Downloads: 89
Full text (1,32 MB)

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen specifičen pogled na vrhunsko plavanje v Sloveniji in doping. V želji po doseganju vrhunskih rezultatov je v zadnjem obdobju namreč moč zaslediti porast uporabe dopinga, tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Doping je ena izmed največjih težav v svetu vrhunskega športa. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena definicija dopinga, prepovedane snovi in postopki v športu, postopek nadzora dopinga ter kazni in dejavnosti na področju preprečevanja dopinga. Sledijo dopinški primeri slovenskih športnikov iz različnih športnih disciplin in najodmevnejši primeri dopinga v plavanju, tako na globalni kot tudi evropski in slovenski ravni. V zadnjem obdobju je v povezavi z dopingom največ prahu dvignil kitajski plavalec Sun Yang kot tudi mnogi drugi uspešni plavalci. Najpomembnejši del magistrskega dela predstavlja empirični del, ki temelji na kvalitativni analizi usmerjenih intervjujev, ki so bili opravljeni z osebami, tako ali drugače povezanimi z vrhunskim plavanjem. Na podlagi informacij, zbranih s pomočjo intervjujev, je bilo ugotovljeno, da doping v slovenskem plavanju ni razširjen, medtem ko je njegova uporaba med plavalci po svetu precej bolj pogosta. Ugotovljeno je bilo, da se vrhunske dosežke da doseči tudi brez dopinga. Za uspešnejše preprečevanje dopinga bi bilo treba uvesti pogostejše nadzore, strožje kazni in redno ozaveščanje mladih športnikov o nevarnostih dopinga, saj je ta lahko celo smrtno nevaren.
Keywords: doping, prepovedane substance, šport, plavanje, vrhunsko plavanje, Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 22.09.2020; Views: 1336; Downloads: 182
Full text (1,47 MB)

Abstract: Doping je globalni problem s katerim se pristojne institucije ukvarjajo že skoraj pol stoletja. Zdi se, da je Svetovna protidopinška agencija (WADA) pri opravljanju svoje naloge v zaostanku tako s kvantitativnega kot kvalitativnega vidika, odstotek odkritih primerov uporabe dopinga je namreč precej manjši, kot je v realnosti. Resničnih številk, ki bi odražale obseg dopinga v vrhunskem športu, pravzaprav ni. Prav tako ni pričakovati, da bi katera koli bodoča raziskava podala realni delež njegove uporabe. V zvezi z dopingom ni bilo izvedenih veliko raziskav, z večino poznanih in odmevnih primerov se je javnost seznanila prej po naključju kot pravilu. Ker legalizacija dopinga predstavlja najbolj učinkovito rešitev, smo analizirali in opredelili zakaj bi legalizacija dopinga v vrhunskem športu pravzaprav bolj koristila kot škodila, predvsem z vidika športnikov in njihovega zdravja. S teoretično analizo primarnih in sekundarnih virov smo zbrali prepričljive argumente, ki legalizacijo dopinga zagovarjajo.
Keywords: Doping, dekriminalizacija, prepovedane subsrance
Published in DKUM: 06.06.2019; Views: 1133; Downloads: 122
Full text (857,91 KB)

Abstract: $α-MnO_2$ nanorods were synthesized via the hydrothermal decomposition of $KMnO_4$ in an acidic environment in the presence of $Co^{2+}$ and $Cr^{3+}$ ions. Reactions were carried out at three different temperatures: 90, 130 and 170 °C. All prepared samples exhibit a tetragonal $MnO_2$ crystalline phase. SEM–EDS analysis shows that cobalt cations are incorporated to a higher degree into the $MnO_2$ framework than chromium ions, and that the content of the dopant ions decreases with increasing reaction temperature. The oxidation of $Co^{2+}$ to $Co^{3+}$ during the reaction was proved by an XANES study, while EXAFS results confirm that both dopant ions substitute $Mn^{4+}$ in the center of an octahedron. The K/Mn ratio in the doped samples synthesized at 170 °C is significantly lower than in the undoped samples. Analysis of an individual cobalt-doped $α-MnO_2$ nanorod with HAADF-STEM reveals that the distribution of cobalt through the cross-section of the nanorod is uniform. The course of thermal decomposition of the doped nanorods is similar to that of the undoped ones. Dopant ions do not preserve the $MnO_2$ phase at higher temperatures nor do they destabilize the cryptomelane structure.
Keywords: $α-MnO_2$, manganese dioxide, doping, EXAFS, nanorods, XANES
Published in DKUM: 10.08.2017; Views: 1556; Downloads: 434
Full text (8,24 MB)
This document has many files! More...