| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Spremljanje besedno-nebesednega izražanja domišljijskega binoma pri predšolskih otrocih, starih od pet do šest let
Tjaša Bizjak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Predšolsko obdobje predstavlja čas otrokovega največjega razcveta in je obenem zlati čas za razvoj razmišljanja ter odkrivanja samega sebe. Gre za obdobje otroške prilagodljivosti, ko odrasel posega v otrokov osebni prostor in mu pomaga pri krepitvi ustvarjalnosti ter poglobitve v domišljijski svet. Pri vstopu v svet domišljije otroku pomaga t. i. domišljijski binom, ki predstavlja igro dveh besed. Otrok se največ nauči prek komunikacije in interakcije z odraslo osebo, pri katerih je zelo pomemben dejavnik poslušanje. Prek tehnike poslušanja otrok prevzame veščine govora. Spremljali smo namreč besedno-nebesedno izražanje otrok v obdobju petih mesecev. Otrokom, starim od pet do šest let, smo ponudili možnost, da prek pripovedovanja zgodb spoznajo domišljijski binom, obenem pa se urijo v uporabi in združitvi sličic domišljijskih binomov, uporabi eno- ali večstavčnih povedi, knjižnega pogovornega jezika, narečnih besed, izpuščanja, dodajanja in zamenjavi glasov v besedah, počasni ali hitri odzivnosti, mašilih in odmorih. Opazili smo razpon razlik besednega in nebesednega izražanja tako med prvim kot zadnjim preverjanjem. Nekateri otroci so že na prvem preverjanju pokazali znanje na področju spremljanih kriterijev, večina pa jih je usvojila do konca petih preverjanj. Ugotovili smo, da za njihovo optimalno razvijanje otroci potrebujejo vaje v izražanju tako na besednem kot na nebesednem področju.
Keywords: besedno-nebesedno izražanje, domišljijski binom, predšolski otrok, domišljija, ustvarjalnost.
Published in DKUM: 12.10.2021; Views: 880; Downloads: 106
.pdf Full text (2,60 MB)

2.
Domišljijski binom pri otrocih starih od štiri do pet let
Alja Pavlič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Predšolsko obdobje je ključno za razvoj ustvarjalnosti in s tem povezane domišljije. Otrok si domišljijo razvija preko različnih iger, med katerimi je tudi domišljijski binom. Pomembno je, da sta si besedi tuji, na določeni razdalji, njuno zbližanje pa mora biti nenavadno. To je pogoj za vzpostavitev domišljije. Naš cilj je bil, da otroci samostojno pripovedujejo ob dveh sličicah (kostanj in snežak), ki predstavljata domišljijski binom. V času štirih mesecev, v katerih so bili otroci deležnih vaj v okviru domišljijskega binoma, nas je zanimala razlika v številu uporabljenih besed in povedi ter tudi razlika na podlagi kriterijev domišljijskega binoma: ali bodo otroci pri svojem pripovedovanju uporabili oba elementa in ju med seboj povezali, ali bo njihova zgodba temeljila na življenjskih izkušnjah ali na nesmislu. Ugotovili smo, da so otroci med prvim in drugim preverjanjem napredovali v številu uporabljenih besed, obsegu pripovedovanja in tudi v sposobnosti domišljijskega binoma. Nekateri otroci so že pri prvem preverjanju pri svojem pripovedovanju kazali ustvarjalnost, saj so v zgodbah uporabili nesmisel in asociacijo na življenjske izkušnje z možnostjo, da se neka stvar lahko zgodi. Velik preskok se je izkazal pri otrocih, ki pri prvem preverjanju niso povedali nič, pri drugem pa so zgodbo oblikovali na podlagi nesmisla. Velik pomen lahko pripišemo interakcijam med otroki in vajami v okviru obeh preverjanj.
Keywords: predšolski otrok, pripovedovanje, zgodba, ustvarjalnost, domišljijski binom.
Published in DKUM: 28.11.2018; Views: 1336; Downloads: 191
.pdf Full text (1,66 MB)

3.
ZMOŽNOSTI UČENCEV 2. RAZREDA PRI PISANJU NAREKA IN DOMIŠLJIJSKEGA BINOMA
Katja Ivezić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Otroci se že od rojstva naprej srečujejo z opismenjevanjem doma in v okolju z različnimi bralnimi in pisnimi vzorci; le-ti jim pomagajo pri spoznavanju sveta ter jim omogočajo socialno interakcijo z odraslimi. Ob vstopu v formalni proces opismenjevanja otrok tako v razvoju ni na točki nič. Ko otroci vstopijo v šolo in gredo v prvem triletju osnovne šole skozi fazo opismenjevanja, kar pomeni učenje branja in pisanja, je učiteljeva naloga ta, da z najprimernejšim pristopom (z različnimi metodami opismenjevanja, z grafomotoričnimi vajami in s slušnimi vajami) učencem zagotovi možnost, da bodo postali funkcionalno pismeni bralci. Napredek pri opismenjevanju učitelji lahko spremljajo s pisanjem nareka. Pomembno je, da učenci pišejo isti narek dvakrat v različnih časovnih obdobjih, učitelji pa zabeležijo, katere napake so pri učencu najpogostejše ter katera napaka je bila pri učencu dominantna. V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila opismenjevanje (postopke, metode, motnje) in poudarek namenila predvsem grafomotoriki, pisanju, poslušanju, branju ter različnim motnjam, ki spremljajo posamezne procese, na katere mora biti učitelj zelo pozoren, saj je mogoče, da so jih starši v zgodnjem otroštvu spregledali. Danes je že skoraj v vsakem razredu učenec, ki ima težave v razvoju branja in pisanja; nedvomno pa lahko take težave vplivajo na posameznikove rezultate in uspeh v nadaljnjem izobraževanju. V teoretičnem delu diplomskega dela sem opisala tudi obe preverjanji, in sicer narek ter domišljijski binom, s katerima so se srečali učenci med šolskim letom. V empiričnem delu sem v obliki tabel predstavila rezultate, ki so jih učenci dosegli pri preizkusu pismenosti, ki so ga pisali na začetku šolskega leta, ter napake, ki so jih učenci napravili pri pisanju nareka ob koncu šolskega leta. V obliki tabel sem predstavila tudi rezultate domišljijskega binoma, ki smo jih ocenjevali na podlagi prej zastavljenih kriterijev. Domišljijske binome so učenci pisali konec šolskega leta. S preizkusi znanja sem ugotavljala njihove zmožnost pri pisanju nareka in domišljijskega binoma.
Keywords: Opismenjevanje, grafomotorika, poslušanje, branje, narek, domišljijski binom.
Published in DKUM: 03.10.2012; Views: 4984; Downloads: 378
.pdf Full text (1,62 MB)

4.
USTVARJALNOST V GOVORNEM IZRAŽANJU PRI POUKU SLOVENŠČINE V 1. RAZREDU
Vesna Klasinc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Z ustvarjalnim mišljenjem je tesno povezano tudi govorno izražanje. V šolskem okviru se razvijanju otrokovega govornega izražanja najizraziteje posvečamo med poukom slovenščine. V 1. razredu lahko govorni razvoj ustvarjalno nadgradimo tudi s takšnimi tehnikami, kot so prepoznavanje sličice na kartončku, domišljijski binom in opis slike. Tako lahko s pomočjo navedenih tehnik otrokovo govorno ustvarjalnost hkrati spodbujamo in merimo. Ustvarjalnosti ne moremo meriti neposredno, kajti značilnost ustvarjalnih odgovorov je ravno ta, da jih ne moremo predvideti vnaprej. Zato pa lahko merimo nekatere sestavine ustvarjalnega mišljenja, denimo izvirnost, fleksibilnost in fluentnost. V diplomskem delu sem preverjala govorno ustvarjalnost prvošolcev ene izmed mariborskih osnovnih šol ob začetku in ob koncu šolskega leta. Ugotavljala sem, ali učenci ob koncu svojega prvega šolskega leta ustvarjalneje rešujejo zastavljene naloge kot ob samem vstopu v šolo. Zato sem obravnavala odgovore učencev pri dveh časovno oddaljenih preverjanjih treh istih nalog: prepoznavanja sličice, opredelitve domišljijskega binoma in opisa slike. Razlike sem merila na ravni celotnega oddelka, obravnavala pa sem jih tako z vidika kvantitete kot kvalitete.
Keywords: govorno izražanje, govorna ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje, izvirnost, fleksibilnost, fluentnost, personifikacija, asociativna oddaljenost, prepoznavanje sličice na kartončku, domišljijski binom, opis slike
Published in DKUM: 13.07.2012; Views: 2427; Downloads: 252
.pdf Full text (4,27 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica