| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Starejši ljudje v domačem okolju
Natalija Flakus, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen starostnik, njegova družina na domu in spremembe, ki jih starost prinaša tako na njegovem telesu kot spremembe v njegovi okolici. Predstavljene so tudi zakonske ureditve skrbi starostnika v domačem okolju ter nekateri vidiki patronažne zdravstvene nege, družinskih negovalcev, prostovoljstva, ter Društva upokojencev Lovrenc na Pohorju. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki je sestavljen iz vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih trideset starostnikov iz Lovrenca na Pohorju. Rezultati raziskave: Rezultati so pokazali, da večina anketiranih starostnikov živi samih ali s svojimi partnerji in največ jih živi v lastni hiši. Skoraj vsi so odgovorili, da imajo dom urejen njihovim potrebam, polovica jih je odgovorila, da vsakodnevne aktivnosti opravijo sami. Večina anketiranih starostnikov se doma počuti osamljeno ali se tako počutijo vsaj občasno. Raziskava je pokazala, da več kot polovico starostnikov patronažna medicinska sestra ne obišče in da si le ti njenega obiska ne želijo. Vsi anketirani starostniki si želijo dom za starejše ljudi v domačem kraju. Sklep: Rešitev osamljenosti starostnikov je v celotni družbi. Družba bi marala spremeniti odnos do staranja in do starih ljudi. Vsak posameznik lahko naredi veliko za starostnike v svojem okolju, če si vsaj kako uro na teden vzame in se z njimi pogovori ter jim priskoči na pomoč. Tako bi se starejši ljudje počutili sprejete, mlajši pa bi se veliko naučili.
Keywords: stari ljudje, staranje, nega na domu, domače okolje, patronažna medicinska sestra
Published: 06.10.2010; Views: 3767; Downloads: 703
.pdf Full text (973,07 KB)

2.
Organizacija celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijo
Mateja Bandur, 2010, specialist thesis

Abstract: V sodobnem svetu izredno narašča število starejših ljudi in hkrati tudi pojavnost kroničnih bolezni, med katerimi je zelo pogosta sladkorna bolezen. Starostniki s sladkorno boleznijo imajo specifične potrebe na področju zdravstvenega varstva in socialne varnosti in pri ohranjanju oziroma vzdrževanju ustrezne kakovosti življenja v domačem okolju. Namen specialističnega dela je prikazati vlogo patronažne medicinske sestre pri organizaciji in koordinaciji celostne skrbi za starostnike s sladkorno boleznijo in predstaviti probleme, ki se pri tem pojavljajo. Opravljena je bila kvantitativna raziskava, uporabljena pa deskriptivna metoda. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom retrospektivno. Raziskava je potrdila, da se patronažne medicinske sestre pogosto vključujejo v celostno oskrbo sladkornega bolnika — starostnika na domu. Obiskujejo jih v okviru preventivne in kurativne dejavnosti in skušajo doseči njihovo čim večjo samostojnost. Pri reševanju problemov najpogosteje sodelujejo z osebnim zdravnikom, diabetološko ambulanto, svojci, Centrom za pomoč na domu in Centrom za socialno delo. Ugotovili smo tudi, da je kontinuiranost zdravstvene nege zadovoljiva, prev tako je zadovoljivo sodelovanje med zdravstvenimi in socialnimi institucijami. Patronažne medicinske sestre opravljajo vlogo koordinatorja različnih oblik pomoči na domu, saj v sedanjem sistemu razne oblike pomoči delujejo vsaka zase samostojno in med seboj neusklajeno. Tako imenovana laična oskrba ni povsod zadovoljivo organizirana in usposobljena, da bi ji lahko predali skrb za aplikacijo medikamentozne terapije v primerih, ko sladkorni bolniki in njihovi svojci tega niso zmožni sami. V prihodnosti pričakujemo organizirano itegrirano dolgotrajno oskrbo, ki naj bi omogočila boljšo povezanost in koordiniranost med službami in tako večjo kakovost, učinkovitost ter racionalnost potrebnih storitev.
Keywords: sladkorni bolnik, starostnik, patronažna medicinska sestra, celostna oskrba, domače okolje, organizacija, koordinacija
Published: 07.12.2010; Views: 3350; Downloads: 368
.pdf Full text (862,60 KB)

3.
INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V DOMAČEM OKOLJU ŠTIRILETNIKOV
Pija Samec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava tematiko prisotnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v domačem okolju štiriletnih predšolskih otrok. V njem so predstavljena poglavitna spoznanja o IKT v povezavi s predšolskih otrokom, s poudarkom na otrokovem dostopu do IKT, na otrokovi uporabi IKT, na vplivu, ki ga IKT ima na razvoj otrokovih kompetenc in na odnosu, ki ga ima otrok do IKT doma. Poleg tega diplomsko delo vsebuje tudi kriterije, po katerih smo ocenjevali otrokov stik z IKT, ter tabelarične in analitične prikaze naših izsledkov. Vključena so mnenja staršev, ki so jih slednji izrazili v anketnem vprašalniku. Končne ugotovitve so podane v obliki sklepnih misli, dodani pa so jim predlogi za nadaljnje proučevanje te tematike in razširitev danega problema.
Keywords: Predšolski otrok, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), domače okolje
Published: 28.02.2012; Views: 1613; Downloads: 154
.pdf Full text (719,04 KB)

4.
Zdravstvena nega bolnika z multiplo sklerozo v domačem okolju
Gabrijela Gomboc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Multipla skleroza je pogosta avtoimunska nevrološka bolezen, za katero je značilna prostorska in časovna razpršenost sprememb v belini osrednjega živčevja. Obolevnost je pogosta med mladimi in pripadniki bele rase, pogosteje pri ženskah kot pri moških. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali bolnik dobro pozna obolenje in dejavnike, ki vplivajo na poslabšanje bolezni, ali je rehabilitacija prilagojena bolniku v domačem okolju in ali bolnik sodeluje v Združenju multiple skleroze Slovenije. V postopku raziskovanja smo uporabili deskriptivni (opisni) pristop z metodo opazovanja in intervjuvanja. Podatke smo pridobili na podlagi vodenega razgovora. Intervju je vseboval 23 vprašanj vezanih na življenjske aktivnosti bolnika, 13 vprašanj, vezanih na obolenje multiple skleroze, 7 vprašanj pa je bilo namenjenih svojcem bolnika. Vprašanja so bila odprtega tipa. Intervju smo izvedli novembra 2011. Raziskava je potrdila, da je bolnik poučen o poteku in zdravljenju bolezni ter o dejavnikih, ki vplivajo na poslabšanje bolezni. Rehabilitacija v domačem okolju je prilagojena bolniku in nanj pozitivno deluje. Bolnik je včlanjen v Združenje multiple skleroze Slovenije in v okviru svojih zmožnosti sodeluje pri aktivnostih tega združenja. Ugotovili smo, da bolezen multipla skleroza zmanjšuje zmožnost samostojnega izvajanja življenjskih aktivnostih in s tem slabša kakovost življenja bolnika ter njegovih svojcev.
Keywords: Ključne besede: bolnik, multipla skleroza, študija primera, domače okolje, patronažna medicinska sestra
Published: 22.03.2012; Views: 3466; Downloads: 603
.pdf Full text (555,42 KB)

5.
Patronažna zdravstvena nega pacienta, ki zboleva za astmo
Adriana Brda, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena patronažna zdravstvena nega pacienta, ki zboleva za astmo. Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V letih 1999–2004 je bilo v posameznih državah Evrope takih otrok, ki so oboleli za astmo, od manj kot 5 % do več kot 20 %. Ker je vedno več ljudi občutljivih na alergene, lahko v prihodnosti pri Evropejcih pričakujemo še več alergij. To je razvidno iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2010. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen dihalni sistem z anatomijo, fiziologijo in patofiziologijo dihalnega sistema pri astmi, klinična slika in diagnoza astme ter zdravljenje in samozdravljenje astme. Predstavljena je tudi patronažna zdravstvena nega in s tem zdravstveno vzgojni vidik dela, multidisciplinarno delovanje pri pacientu z astmo, zdravstvena vzgoja ter kontinuirana zdravstvena nega pacienta. Za teoretični del smo pregledali domačo in tujo literaturo. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena študija primera pacienta z astmo, ki živi v domačem okolju. Od pristojne patronažne službe Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor smo pridobili soglasje. Pregledali smo medicinsko in negovalno dokumentacijo pacienta. Po procesni metodi dela smo predstavili pacienta v domačem okolju. Informacije smo pridobili z vodenim razgovorom z bolnikom in njegovimi svojci. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili aktualne in potencialne negovalne diagnoze. Predstavili smo vlogo patronažne medicinske sestre pri pacientu z astmo in naloge, ki jih opravi ob pacientu doma. Ugotovili smo, kakšno znanje in mnenje ima pacient o svoji bolezni, da je dobro poučen in zna pravilno ukrepati ob poslabšanju. Patronažna zdravstvena nega igra zelo pomembno vlogo pri pacientih z astmo, saj patronažna medicinska sestra preživi veliko časa ob pacientu, kajti izvaja zdravstveno nego ter zdravstveno vzgojo.
Keywords: astma, pacient, patronažna zdravstvena nega, domače okolje
Published: 29.10.2012; Views: 1922; Downloads: 274
.pdf Full text (375,67 KB)

6.
Vpliv revščine na zdravje ljudi, ki živijo v domačem okolju
Janja Cvetko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena revščina v domačem okolju oziroma v okolju, ki ga obiskujejo patronažne medicinske sestre, ter kako revščina vpliva na zdravje ljudi. Naš cilj je bil opredeliti pojem revščine, ugotoviti, na katero starostno populacijo revščina najbolj vpliva, pojasniti koleracijo med revščino in zdravjem človeka in ugotoviti, kateri strokovnjaki pomagajo človeku v revščini. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katere bolezni so pogosto povezane z revščino in če se patronažne medicinske sestre ob pojavu revščine obrnejo na pristojne institucije ter sodelujejo z njimi.Raziskava je potekala med patronažnimi medicinskimi sestrami Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. V raziskavo je bilo vključenih 50 naključno izbranih patronažnih medicinskih sester. Raziskavo smo izvedli meseca septembra 2012. Podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. Od tega je bilo 12 vprašanj zaprtega tipa, 1 vprašanje polodprtega tipa in eno vprašanje je bilo navkrižno za povezovanje bolezni in dejavnikov tveganja. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo akentiranja, metodo zbiranja podatkov ter pregled in analizo podatkov.Ugotovili smo, da se patronažne medicinske sestre na terenu srečujejo z revščino in jo opažajo. Prav tako smo ugotovili, da na razvoj bolezni lahko vpliva tudi revščina. Patronažne medicinske sestre se ob pojavu revščine obrnejo na institucije, kot so Rdeči križ, Karitas,…Dejstvo je, da revščina v Sloveniji obstaja in celo narašča. Skrb vzbujajoč je podatek, da so vse akentirane patronažne medicinske sestre odgovorile, da se na terenu srečujejo s pojavom revščine. Največ kar lahko naredijo je to, da se povežejo s pristojnimi službami, kar tudi dejansko storijo in na tak način pomagajo svojim pacientom. Predvsem je država tista , ki bi se morala zavedati problema revščine in nekaj ukrepati v tej smeri.
Keywords: Revščina, zdravje, domače okolje, patronažna medicinska sestra
Published: 06.08.2013; Views: 1908; Downloads: 376
.pdf Full text (912,41 KB)

7.
Depresija pri starostniku v domačem okolju
Mateja Ciglar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Depresijo smo predstavili kot motnjo razpoloženja pri starostnikih. Znaki starostne depresije so: tesnoba, čustvene težave – predvsem težje izražanje občutkov žalosti, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje motivacije za dnevne aktivnosti in socialni umik. Posamezne vrste depresij, ki se pojavljajo v starosti, so: distimija, bipolarna motnja, organske razpoloženjske motnje, prilagoditvene motnje in sindrom motnje izvrševalnih sposobnosti. Depresije se zdravijo z antidepresivi in raznimi psihološkimi metodami. Vloga medicinske sestre pri depresivnem starostniku je usmerjena k podpori duševnega zdravja s poudarkom na zdravem načinu življenja in terapevtski komunikaciji. Vpliv družine na obolelega člana je lahko pozitiven ali negativen. Nadaljnjo zdravljenje pri posamezniku brez družinske pozitivne vloge je manj učinkovito in uspešno, kar vodi v slabšo kakovost življenja.
Keywords: depresija, starostnik, terapevtska komunikacija, zdravljenje, vloga medicinske sestre, domače okolje, življenjske aktivnosti, negovalne diagnoze.
Published: 06.08.2013; Views: 1507; Downloads: 317
.pdf Full text (535,37 KB)

8.
VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE V DRUŽINI KRONIČNO BOLNEGA OTROKA S CELIAKIJO
Silvija Horvat, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava družino, ki ima kronično bolnega otroka s celiakijo. Celiakija je trajna preobčutljivost na gluten. Bolezen je v porastu in se lahko pojavi v vsaki življenjski dobi. Namen je predstaviti patronažno zdravstveno nego po procesni metodi dela in zagotoviti kakovostno obravnavo te družine in otroku. Cilj je bil spoznati možne rešitve za kakovostno bivanje v ožjem in širšem okolju, povečano potrebo po samooskrbi in potrebe samooskrbe pri odklonu od zdravja. Predstavili smo patronažno varstvo in patronažno zdravstveno nego. Opisali smo celiakijo, simptome, pridružene bolezni, oblike in zdravljenje. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera družine z otrokom, ki boleha za celiakijo, po modelu samooskrbe Dorothea Elisabeth Orem. Na podlagi zbranih podatkov smo dobili rezultate in izpostavili naslednje negovalne diagnoze: učinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov, nevarnost infekcije, tekočina - nevarnost za prenizek volumen tekočin, obstipacija, utrujenost, dihanje - neučinkoviti vzorci dihanja, strah in obvladovanje - pripravljenost za uspešno obvladovanje v družini. Starši so dobro poučeni o bolezni. Pripravljeni so se prilagodit nastali situaciji in zdravstvenim težavam.
Keywords: Celiakija, otrok, družina, patronažna zdravstvena nega, domače okolje
Published: 25.04.2014; Views: 1332; Downloads: 219
.pdf Full text (938,08 KB)

9.
Socialna osamelost starostnika na domu
Nastja Borovnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Osamljenost starejših v naši družbi ni tako redek pojav in predstavlja uničujoč vpliv na zdravje in posledično tveganje za prezgodnjo smrt starejšega prebivalstva. Starejši lahko občutijo osamljenost tudi takrat kadar imajo v bližini svojce in prijatelje.V diplomskem delu smo obravnavali socialno osamelost starostnika v domačem okolju. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na osamljenost. Predstavili smo skrb za starejše, potrebo po medčloveškem odnosu, socialne odnose v starosti, socialno vključenost in izključenost starejših ter medgeneracijsko povezanost. Izpostavili smo pomen zdravstvene nege in socialne dejavnosti v patronažnem varstvu. V raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivni pristop z metodo opazovanja in intervjuvanja. V raziskavo je bil vključen starostnik in njegov svojec. Podatke smo pridobili na osnovi vodenega razgovora, ki je vseboval 12 vprašanj vezanih na osnovne življenjske aktivnosti in 18 vprašanj na temo socialne osamljenosti starostnika ter 15 vprašanj namenjenih za svojce. Vprašanja so bila odprtega tipa. Intervju smo izvedli v domačem okolju starostnika v letu 2013. Želeli smo ugotoviti ali ima starostnik stike s svojci, drugimi sorodniki, prijatelji ter sosedi in ali se počuti osamljenega. Zanimalo nas je tudi, če družina opazi, da je njihov svojec osamljen in na kakšen način to izrazi. Razultati raziskave so pokazali, da je starostnik občasno osamljen, ker nima ključne osebe ob sebi, čeprav ima okoli sebe veliko ljudi, kateri ga imajo neizmerno radi.
Keywords: Socialna osamelost, osamljenost, starostnik, domače okolje, zdravstvena nega, družina.
Published: 22.08.2014; Views: 1125; Downloads: 380
.pdf Full text (1,02 MB)

10.
ZANIMANJE STAROSTNIKOV ZA DOMSKO VARSTVO
Maja Vukanič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Staranje ni bolezenski proces, saj gre za naraven in neizogiben proces. S staranjem starejši ljudje izgubljajo telesne in duševne sposobnosti, soočajo pa se z mnogimi spremembami staranja kot so biološke ali fizične, psihične in socialne spremembe staranja. Tisti starostniki, ki so sposobni skrbeti sami zase, bivajo v domačem okolju, kadar več ne zmorejo skrbeti sami zase, se jih večina odloči za domsko varstvo. Namen diplomskega dela je izpostaviti najobičajnejše spremembe posameznikov v starosti in običajne razloge za odločitev o bivanju v domskem varstvu ter z raziskavo ugotoviti, ali so starostniki že razmišljali o domskem varstvu in kdaj bi se zanj odločili. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo metodo anketiranja, metodo kompilacije in deskriptivno metodo, obenem pa smo uporabili tudi slovensko in tujo strokovno ter znanstveno literaturo. Rezultati: 57 % anketirancev bi se za domsko varstvo odločilo, če bi ostali brez družine, 80 % anketirancev predstavlja največjo oviro za odločitev domskega varstva prevelik strošek bivanja v domskem varstvu in 33 % anketirancev predstavlja oviro oddaljenost od družine. Sklep: V Sloveniji in drugod po svetu se prebivalstvo intenzivno stara, nastajajo demografske spremembe, s tem pa je povezano staranje prebivalstva kakor nove potrebe organizacij, ki skrbijo za starostnike. Pomembno je, da bo starejšim zagotovljena kakovostna starost in sicer v domačem okolju ali v domskem varstvu. Kadar se poslabša zdravstveno in funkcionalno stanje starostnika, se poveča zanimanje za domsko varstvo zaradi zmanjšanja možnosti, da bi starostnik bival v domačem okolju.
Keywords: starostnik, starostne spremembe, domsko varstvo, domače okolje
Published: 23.03.2015; Views: 1241; Downloads: 237
.pdf Full text (2,44 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica