| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Računalniško podprto razdeljevanje in vrednotenje domačih nalog pri mehaniki
Boštjan Harl, Marko Kegl, 2009, published scientific conference contribution

Abstract: V prispevku je opisan način računalniško podprte izvedbe domačih nalog pri mehaniki z uporabo lastnega programskega paketa ASDN. Ta omogoča avtomatično generiranje individualnih domačih nalog, njihovo distribucijo preko elektronske pošte ter avtomatsko zbiranje in obdelavo rezultatov. Pozornost prispevka je usmerjena predvsem v delo učitelja oziroma asistenta pri pripravi in razpošiljanju nalog ter v delo študenta pri reševanju nalog in oddaji rezultatov preko spletnega vmesnika. Temu sledi kratek opis naših dosedanjih izkušenj in nekaj zamisli za razvoj sistema ASDN v prihodnosti.
Keywords: domače naloge, računalniško podprta izvedba, mehanika, programski paket ASDN
Published: 31.05.2012; Views: 1086; Downloads: 19
URL Link to full text

2.
DOMAČE NALOGE PRI POUKU GEOGRAFIJE NA PRIMERU OSNOVNE ŠOLE PETROVČE
Tanja Dobnik, 2014, master's thesis

Abstract: Domače naloge predstavljajo del učnega procesa. Učenci z njimi dopolnjujejo pridobljeno znanje in razvijajo sposobnosti pri predmetu. Domače naloge pripomorejo tudi k sposobnosti samostojnega učenja. Domače naloge imajo torej več vlog in pomenov, ena izmed njih je, da prispevajo k uspešnemu učenju. Nobena izjema niso domače naloge pri pouku geografije. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo na primeru Osnovne šole Petrovče o pogostosti, namembnosti in vsebini domačih nalog pri pouku geografije ter motiviranosti učencev in učiteljev zanje. Rezultati kažejo, da se učenci, učitelji in starši zavedajo pozitivnega vpliva domačih nalog na učenčevo učenje in razvijanje samostojnosti. Kljub temu učenci nalog ne opravljajo redno, učitelji dajejo premalo raznolike domače naloge, starši pa pogosto ne sodelujejo pri spremljanju in nastajanju domačih nalog pri pouku geografije. Predstavljamo primere treh domačih nalog pri pouku geografije, s katerimi je mogoče povečati zanimanje učencev za predmet, preveriti in utrditi njihovo znanje, spodbuditi delovne navade in s pomočjo raziskovalnih dejavnosti razvijati vseživljenjska znanja učencev.
Keywords: domače naloge, geografija, učitelji, učenci, starši
Published: 25.09.2014; Views: 1104; Downloads: 71
.pdf Full text (1,95 MB)

3.
Domače naloge pri pouku geografije - učni izzivi ali le obveznosti?
Karmen Kolnik, Tanja Dobnik, 2014, original scientific article

Abstract: V prispevku so predstavljena nekatera teoretična izhodišča, ki opredeljujejo domače naloge kot pomemben del učnega procesa. Učenci z njimi dopolnjujejo pridobljeno znanje in razvijajo sposobnosti pri predmetu, predvsem pa se usposabljajo za samostojno učenje in prepoznavanje osebne odgovornosti zanj. S študijem primera predstavljamo raziskavo o pogostosti, namembnosti in vsebini domačih nalog pri pouku geografije ter motiviranosti učencev in učiteljev zanje na osnovni šoli Petrovče. Rezultati kažejo, da se učenci in učitelji na teoretični ravni sicer zavedajo pozitivnega vpliva domačih nalog na učenčevo učenje in razvijanje samostojnosti. Kljub temu učenci nalog ne opravljajo redno, učitelji dajejo premalo raznolike in diferencirano osmišljene domače naloge.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, domače naloge, osnovna šola, geografija, učenci, učitelji
Published: 21.12.2015; Views: 799; Downloads: 31
.pdf Full text (254,52 KB)
This document has many files! More...

4.
Domače naloge pri pouku glasbene umetnosti
Larisa Preglau, 2017, master's thesis

Abstract: Stališča o domačih nalogah pri pouku glasbene umetnosti (v nadaljevanju GUM) so med seboj precej različna. Namen magistrskega dela je bil preučiti prakso domačih nalog pri pouku GUM na razredni stopnji ter ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev in učencev o le-tej. Prav tako je bil cilj ugotoviti, ali na stališča učiteljev vplivata delovna doba in razred poučevanja ter ali na stališča učencev vplivata spol in razred, ki ga obiskujejo. Raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del zajema 97 slovenskih učiteljev, drugi del pa 409 koroških učencev. Podatki so pridobljeni z anketnim vprašalnikom za učitelje ter z anketnim vprašalnikom za učence in obdelani s programom SPSS 21.0. Za analizo podatkov je bil uporabljen χ²-preizkus in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Največ učiteljev meni, da je domača naloga pri pouku GUM delno pomembna. Rezultati so pokazali, da razred poučevanja nima vpliva na pogostost dajanja domačih nalog pri pouku GUM ter na način motiviranja učencev za opravljanje domačih nalog pri pouku GUM. So pa rezultati pokazali tudi to, da delovna doba vpliva na pogostost dajanja določenih vrst domačih nalog pri pouku GUM. Rezultati drugega dela raziskave so pokazali, da spol vpliva na pogostost in razlog opravljanja, razred pa na pogostost opravljanja ne vpliva, vpliva pa na razlog opravljanja domačih nalog pri pouku GUM. Spol vpliva na ocenjevanje zanimivosti domačih nalog ter na izbiro možnosti najljubše domače naloge pri pouku GUM. Razred ne vpliva na odločanje učencev za prostovoljno nalogo. Učencem se zdijo domače naloge pri pouku GUM pretežno zanimive. Ugotavljamo, da bi bilo dobro, da bi učitelji svojim učencem pogosteje ponudili domačo nalogo pri pouku GUM, pri tem pa izpostavljamo, da ni nujno, da je le-ta vedno obvezna. Treba bi bilo učence preko domače naloge tudi večkrat spodbujati k doživljanju pristnega stika z glasbo v naravi in na različnih glasbenih kulturnih dogodkih. Glasba je pomemben del našega življenja, zato bi bilo dobro, da bi učitelji s pomočjo kakovostnih, raznolikih in učencem zanimivih domačih nalog skrbeli za to, da bi učenci optimalno razvijali svoja glasbena zanimanja in potenciale.
Keywords: domače naloge, glasbena umetnost, razredna stopnja, učitelji, učenci
Published: 28.07.2017; Views: 513; Downloads: 100
.pdf Full text (1,10 MB)

5.
DOMAČE NALOGE V 4. IN 5. RAZREDU NA OŠ MOZIRJE
Marjeta Menih, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu predstavila pojem učne navade ali učne strategije in pojem domače naloge. Domače naloge so predstavljene kot oblika učenčevega dela. Predstavljen je pomen in funkcija domačih nalog, zgodovina le-teh, domače naloge v vzgojno-izobraževalnem procesu, njihova učinkovitost in pestrost. Zbrana in predstavljena so stališča avtorjev do domačih nalog. V empiričnem delu so predstavljena stališča staršev do domačih nalog in njihovo mnenje o potrebnosti pri posameznih predmetih, mnenje o vključenosti staršev v izvrševanje domačih nalog in obveznosti domačih nalog. Prikazano je tudi, katere domače naloge so priljubljene med učenci ter kakšno je mnenje učencev o potrebnosti in obveznosti domačih nalog. V nadaljevanju nam empirični del prikaže odnos učiteljev do domačih nalog kot oblike dela učencev in mnenje učiteljev o vključenosti staršev v izvrševanje domačih nalog. Rezultati so pokazali, da imajo v večini tako starši kot tudi otroci pozitiven odnos do domačih nalog, prepoznajo njihovo funkcijo in potrebnost izvrševanja. Pozitiven odnos do domačih nalog imajo tudi učitelji.
Keywords: Domače naloge, oblika učenčevega dela, starši, učenci, učitelji.
Published: 31.05.2016; Views: 690; Downloads: 66
.pdf Full text (1,06 MB)

6.
Motivacija za opravljanje domačih nalog pri pouku matematike
Katjuša Slatenšek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu se ukvarjamo z vprašanjem, kako lahko učitelj motivira učence za redno opravljanje domačih nalog pri pouku matematike. V teoretičnem delu se najprej posvetimo učni motivaciji, njeni vlogi v procesu samoregulacije, sestavinam, strategijam in vrstam. Spoznamo tudi motivacijske vzorce učencev in načine, kako lahko učitelj učence posameznega motivacijskega vzorca motivira. V nadaljevanju predstavimo termin domača naloga: njene cilje, namen, vrste in principe. Pozornost namenimo tudi raziskavam o smiselnosti in učinkovitosti domačih nalog pri pouku matematike. Nato se osredotočimo na učiteljevo vlogo v procesu domačih nalog. V prvi vrsti mora učitelj poskrbeti, da bodo naloge učinkovite. V ta namen jih mora skrbno načrtovati, dovolj časa pa mora nameniti tudi posredovanju domače naloge in rednemu preverjanju ter ustrezni povratni informaciji učencev. Le na ta način bodo matematične domače naloge imele pozitiven učinek tudi na znanje učencev. Z upoštevanjem teoretičnih spoznanj o učinkovitih domačih nalogah smo v teoretičnem delu predstavili zglede različnih tipov matematičnih nalog. Zadnji del teoretičnega dela namenimo vlogi učenca in staršev v procesu matematičnih domačih nalog. Namen empiričnega dela magistrske naloge je predstaviti nekatere dejavnike, ki vplivajo na učenčevo motivacijo za redno opravljanje matematičnih domačih nalog, in pridobiti informacijo o učiteljevem načrtovanju, posredovanju ter preverjanju domačih nalog. Raziskavo smo opravili na vzorcu 122 učencev 6., 7., 8. in 9. razreda dveh osnovnih šol, ki so jih poučevali štirje različni učitelji matematike. Ugotovili smo, da učitelji matematike še zmeraj vztrajajo pri klasičnih domačih nalogah, podobnim tistim, ki so jih učenci reševali že pri pouku. Večinoma gre za ponavljajoči se tip domačih nalog, ki učencem niso zanimive. Kognitivno zahtevnejših domačih nalog učitelji ne načrtujejo, prav tako pa ne namenjajo veliko pozornosti posredovanju, sprotnemu preverjanju domačih nalog in dajanju povratnih informacij učencem o opravljenih domačih nalogah. Učenci si želijo več zanimivejših domačih nalog, ki jih bodo lahko izvajali tudi s pomočjo računalnika in spleta – ravno pri matematiki jim lahko to tudi omogočimo.
Keywords: pouk matematike, domače naloge, učna motivacija, učinkovitost domačih nalog, osnovna šola
Published: 25.11.2016; Views: 1372; Downloads: 213
.pdf Full text (2,75 MB)

7.
Vnašanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovnošolske domače naloge z vidika učitelja
Valentina Čeh, 2019, master's thesis

Abstract: Domače naloge znajo biti precej ponavljajoče, utrujajoče, (ne)domišljijske in (ne)unikatne, kar pa ima precejšen vpliv na učenčevo perspektivo predmeta, njegovo motivacijo in nadaljnjo zagnanost za učenje. Zaradi tega lahko uvedba informacijsko-komunikacijske tehnologije v domače naloge pripomore k splošnemu zanimanju in odkrivanju novega znanja, odpre nove pristope k delu in omogoči domače naloge, ki niso več tako tradicionalne. Teoretični del magistrske naloge se ukvarja z domačimi nalogami ter kako je mogoče IKT vključiti v izobraževanje, kakšno vlogo ima pri tem učitelj in njegova digitalna pismenost. V raziskavi je sodelovalo 112 učiteljev iz priložnostno izbranih osnovnih šol po Sloveniji. Povprašani so bili o pogostosti uporabe različnih vrst domačih nalog, katere so najljubše s strani učencev, kakšna je njihova samoocena digitalne pismenosti ter kakšna so njihova stališča o vplivu IKT na učence in na učitelje. Preverjen je bil vpliv razredne in predmetne stopnje poučevanja, števila let učiteljske delovne dobe in povprečnega časa, ki ga učitelji preživijo na računalniku ali tablici. Rezultati kažejo, da učitelji, ki vsakodnevno manj časa namenijo uporabi IKT, pogosteje uporabljajo domače naloge iz delovnega zvezka, učbenika in delovnega lista. Prav tako učitelji z manjšo delovno dobo bolje ocenjujejo področja digitalne pismenosti. Učitelji razredne stopnje se bolj kot učitelji predmetne stopnje, strinjajo, da jim IKT pomaga pri pripravi domačih nalog, ter, da so naloge s pomočjo IKT bolj zanimive in privlačne za učence
Keywords: domače naloge, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje, učitelji, digitalna pismenost.
Published: 24.10.2019; Views: 42; Downloads: 16
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica