| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Diferencirane domače naloge pri matematiki : magistrsko delo
Tanja Rojc, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu proučujemo domače naloge in njihovo diferenciacijo, pri čemer se osredotočimo predvsem na predmet matematika. Prvi del temelji na pregledu literature o domačih nalogah, njihovih karakteristikah ter povezanosti z akademskimi dosežki učencev. V drugem delu vsebine vključujejo diferenciacijo in individualizacijo pri pouku, v veliki meri se posvetimo diferenciaciji domačih nalog pri matematiki. Predstavljene so potencialne prednosti in slabosti, oblike diferenciacije ter rezultati nekaterih raziskav slovenskih in tujih avtorjev, ki so proučevali morebitno povezanost matematičnih domačih nalog z akademskimi dosežki učencev. V zadnjem delu magistrskega dela podajamo primere diferenciranih matematičnih domačih nalog pri obravnavi decimalnih številk v šestem razredu, ki jih učitelji lahko uporabijo v praksi. Rezultati raziskav drugih avtorjev (Allen, 2008; Fan idr., 2017; Lipovec in Ferme, 2018; Manninen, 2014; Murillo in Martínez-Garrido, 2013) kažejo, da obstaja pozitivna povezanost med diferenciranjem matematičnih domačih nalog in akademskimi dosežki učencev pri matematiki.
Keywords: diferenciacija, individualizacija, matematika, domača naloga, akademski dosežek
Published in DKUM: 12.01.2022; Views: 1028; Downloads: 133
.pdf Full text (1,53 MB)

2.
Domače naloge z vidika osnovnošolcev
Matea Tenko, 2019, master's thesis

Abstract: Danes so šolske obveznosti učencev precej drugačne in bolj obsežne kot nekoč. Pojem domače učno delo se je s časom razširil in vanj sodi vse tisto, kar mora učenec narediti za šolo doma, domače naloge pa so del tega oz. nek podaljšek vsega, kar se je obravnavalo pri pouku. Domača naloga mora biti smiselna in posredovana z namenom. Namenov domače naloge je več, kot npr. ponavljanje in utrjevanje učne snovi, vaja in priprava za nadaljnje učno delo, osebnostni inkognitivni razvoj itd., kar posledično vpliva na znanje učenca in njegov učni uspeh. Magistrsko delo zajema raziskavo mnenj učencev šestega in devetega razreda o domačih nalogah. Raziskava je temeljila na izkušnjah učencev šestega in devetega razreda. Poleg starosti smo preverili tudi vlogo spola in učne uspešnosti učencev. Raziskava je bila izvedena v maju 2019 na podlagi anonimnega anketnega vprašalnika, ki smo ga najprej razdelili na šest osnovnih šol v Mariboru in njegovi okolici. V raziskavo je bilo zajeto 234 učencev šestega in devetega razreda. Z raziskavo pridobljeni podatki so pokazali, da je praksa domačih nalog z vidika učencev vglavnem zadovoljiva, vendar še vseeno ne dosega vseh zaželenih učinkov. Potrebno je spodbujati diferenciacijo domačih nalog, saj to vpliva na motiviranost učencev za izdelovanje in njihov odnos do domačih nalog.
Keywords: domača naloga, vrste domačih nalog, učni dosežki, dejavniki učne uspešnosti, napotki za prakso.
Published in DKUM: 24.10.2019; Views: 1466; Downloads: 140
.pdf Full text (1,20 MB)

3.
VPLIV NAČINA UČENČEVE PRIPRAVE NA UČNI USPEH PRI OCENJEVANJU
Mihael Nedeljko, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali vpliv načina učenčeve priprave na uspešnost pri ocenjevanju. Osredotočili smo se na pripravo na ocenjevanje pri slovenščini in matematiki. Teoretični del obsega poglavja o preverjanju in ocenjevanju znanja, kjer smo po različnih avtorjih opredelili pojma preverjanje in ocenjevanje znanja. Opisali smo potek in posamezne etape učne ure. Del tega je tudi preverjanje in ocenjevanje znanja. Empirični del naloge temelji na iskanju razlik med načinom in časom priprave na ocenjevanje pri slovenščini in matematiki in uspešnostjo pri ocenjevanju. Za pridobivanje rezultatov na zastavljena vprašanja smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anonimno opravili anketiranje v 8. razredu osnovne šole, 2. letniku gimnazije in 2. letniku srednje 4-letne tehnične šole. Tako smo dobili vpogled v tri različne skupine šolske populacije. Anketiranje smo izvedli opravili spomladi 2016. Zajeti vzorec predstavlja na nivoju inferenčne statistike enostavni slučajnostni vzorec iz hipotetične populacije. Pri tem smo ugotovili, da se statistično značilne razlike pojavljajo zlasti med dojemanjem zahtevnosti ocenjevanja pri slovenščini in matematiki, pri čemer učenci dojemajo ocenjevanje pri slovenščini kot lažje v primerjavi z matematiko. Statistično značilno razliko ugotavljamo tudi pri tem, da domače naloge redno opravljajo učno uspešnejši učenci, in sicer pri obeh predmetih. Ustno ocenjevanje znanja pri matematiki dojemajo kot lažje v primerjavi s pisnim ocenjevanjem predvsem osnovnošolci, sledijo dijaki 4-letne tehnične srednje šole in nato gimnazijci. Pri slovenščini je rezultat podoben. Glede na stopnjo šolanja so statistično značilne razlike pri trditvah: 7 (Če se več časa učim, ponavadi dobim tudi boljo/višjo oceno.), 10 (Če dobim slabo oceno, se za naslednje ocenjevanje pripravljam dalj časa.) in 11 (Redno delam domače naloge.). Glede časa priprave na ocenjevanje pri matematiki glede na stopnjo šolanja ni statistično značilnih razlik, pri slovenščini pa le-te obstajajo. Učenci se na pisno ocenjevanje pripravljajo en teden prej, predvsem osnovnošolci in dijaki 4-letne srednje tehnične šole. Na ustno ocenjevanje pa se zadnji dan pred ocenjevanjem pripravljajo gimnazijci, en teden prej oz. vsak dan pa osnovnošolci. Statistično značilnih razlik med učnim uspehom in časom priprave na ocenjevanje pri matematiki in slovenščini ni.
Keywords: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, način priprave, domača naloga, ocena, učenje, učenci, dijaki
Published in DKUM: 03.02.2017; Views: 1461; Downloads: 130
.pdf Full text (951,76 KB)

4.
SAMOSTOJNO UČENJE UČENCEV V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA
Anja Mirt, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podaljšano bivanje je oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki ga je osnovna šola dolžna organizirati po pouku in je namenjena predvsem otrokom na razredni stopnji, torej od 1. do 5. razreda. Vanj se učenci vključujejo prostovoljno s prijavo staršev. Cilje podaljšanega bivanja predpisuje nacionalni koncept. Vsebuje štiri dejavnosti, ki so strokovno vodene in vnaprej načrtovane: sprostitvena dejavnost, prehrana, ustvarjalno preživljanje prostega časa in samostojno učenje. V diplomski nalogi sem se osredotočila na motivacijo učencev pri opravljanju domačih nalog v oddelku podaljšanega bivanja pri dejavnosti samostojnega učenja. Zanimalo me je, koliko časa vsakodnevno učitelji namenijo motivaciji pri samostojnem učenju, ali si pomagajo z motivacijskimi sredstvi in pripomočki ter ali ob koncu dejavnosti pregledajo domačo nalogo. Podatke za raziskavo sem zbrala s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika pri učiteljih, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja. Rezultati raziskave razkrivajo, dav povprečju, ne glede na delovne izkušnje, izobrazbo ali delovno obliko podaljšanega bivanja, učitelji motivaciji pri samostojnem učenju namenijo 5 do 10 minut. Učitelji razrednega pouka, predvsem tisti, z najmanj delovnimi izkušnjami, si pomagajo pri motivaciji tako s sredstvi zunanje motivacije (pogosteje pohvala, povratna informacija) kot z različnimi pripomočki (strokovna literatura, didaktični pripomočki, računalnik). Čeprav je dejavnosti samostojnega učenja po Konceptu podaljšanega bivanja namenjenih okoli 50 minut, kar 41,6 % učiteljev tej dejavnosti nameni več časa. Domače naloge ob koncu dejavnosti samostojnega učenja vestno pregledujejo učitelji, ki imajo do 15 let delovnih izkušenj. Pri učiteljih nad 20 let delovnih izkušenj, pa pregled domačih nalog močno upade.
Keywords: podaljšano bivanje, motivacija, samostojno učenje, domača naloga.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1470; Downloads: 307
.pdf Full text (1,34 MB)

5.
Pomen domačih nalog za učenca
Tamara Hartman, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pomen domačih nalog se je skozi zadnja leta in desetletja precej spremenil. Domače naloge se ne dajejo z namenom, da bi učenci opravili učiteljevo zapoved in nimajo zgolj vzgojne funkcije, ki učence navaja na izpolnjevanje obvez. Učencem zato ni smiselno nalagati naloge samo zato, da nekaj počnejo in z opravljanjem ne dosežejo ničesar, kar jim bo za nadaljnji proces usvajanja znanj pomagalo. Prav tako domače naloge niso potrebne takrat, ko učenci že vse znajo. Učenci morajo videti in vedeti, kaj z določeno domačo nalogo dosežejo in opravijo, zato mora imeti domača naloga jasen razlog. Domače naloge naj bodo v funkciji doseganja ciljev. V večini je to utrjevanje znanja, so pa za učenca pomembne tudi v širšem pomenu, in sicer domače naloge vplivajo na razvoj učenčevih navad glede opravljanja šolskih obveznosti zunaj šole, vplivajo na razvoj miselnih sposobnosti in reševanja problemov, so v funkciji učenčevega samostojnega učenja in v povezavi s poukom komplementarne ter dopolnjevalne. Z njimi lahko učitelj zelo učinkovito usmeri pouk. Diplomsko delo opredeljuje domače naloge, predstavi proces učiteljevega in učenčevega ravnanja v zvezi z domačimi nalogami od učiteljevih priprav, posredovanja, preverjanja do vrednotenja domačih nalog. Zajema tudi vidik učencev, tj. kaj domače naloge učencem prinašajo, oziroma kaj učenec z opravljanjem domačih nalog doseže, dejavnike uspešnosti, učne navade in motivacijo. Empirični del se osredotoča na izkušnje učencev z domačimi nalogami in vlogo učitelja pri ravnanju z domačimi nalogami. Razišče se tudi mnenje učencev o domačih nalogah.
Keywords: domača naloga, učenec, učitelj, učinkovitost, usvajanje znanja.
Published in DKUM: 30.11.2015; Views: 3205; Downloads: 550
.pdf Full text (584,72 KB)

6.
VLOGA DOMAČIH NALOG V UČENČEVI UČNI AKTIVNOSTI DOMA IN V ŠOLI
Nina Klaučič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Domače naloge niso le naloge. Kadar razmišljamo o njih, lahko vedno znova odpiramo nove teme in poglavja. Ne gre samo za področje didaktike, navezujejo se tudi na področja sociologije (vloga vrstnikov, staršev …), psihologije (preobremenjenost, učinkovitost …), medicine (vloga prostočasnih aktivnosti …). Od domačih nalog je odvisna tudi uspešnost učenčevega domačega dela, zato le-te predstavljajo odgovornost učenca. Šola spodbuja ali zavira učenčev razvoj, znotraj nje pa je učitelj tisti, ki kontrolira uresničevanje dogovorjenih načinov učinkovitega izvrševanja domačih nalog. Zato sem v teoretičnem delu diplomske naloge predstavila pomembnost in pravilen način posredovanja domačih nalog. Predvsem sem se osredotočila na funkcije, ki jih imajo domače naloge, njihovo učinkovitost in preobremenjenost z njimi ter kakšno vlogo imajo pri tem starši in socialno okolje, v katerem učenci živijo. Temeljnega pomena za učenčev uspeh je prav tako odnos, ki vlada med učitelji, učenci in starši. V empiričnem delu diplomskega dela sem žal ugotovila, da so v praksi domače naloge preredko posredovane in niso temeljito preverjene, učitelji ne uvajajo raznolikih oblik in tehnik domačega dela, naloge navadno niso diferencirane, niti individualizirane. Starši z otroki le redko komunicirajo o domačih nalogah, zaradi le-teh z njimi tudi ne preživljajo skupnega časa. Starši bi morali sodelovati z učenci in kazati interes za njihove šolske obveznosti, saj je le-to temeljnega pomena za ustvarjanje spodbudnega učnega okolja. Zadovoljujoče je dejstvo, da so učenci pri domačih nalogah notranje motivirani, ne rešujejo jih zaradi grožnje ali prisile učiteljev, ampak se zavedajo, da z njimi utrjujejo in nadgrajujejo svoje znanje. S pomočjo domačih nalog bi se morali učenci naučiti samostojnosti, odgovornosti, naučiti se učiti se. Z domačimi nalogami bi morali učenci vzpostaviti odnos med tem, kar se učijo v šoli, in svetom, v katerem živijo. Od učitelja pa je odvisno, ali bo to uveljavljal v pedagoški praksi.
Keywords: domača naloga, funkcije domačih nalog, učinkovitost, preobremenjenost, učitelj, vloga staršev
Published in DKUM: 03.10.2012; Views: 2468; Downloads: 278
.pdf Full text (717,56 KB)

7.
VLOGA DOMAČIH NALOG DANES
Vesna Sovič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Vloga domačih nalog naj bi se v procesu posodabljanja pouka močno spremenila. Domače delo ni več le golo ponavljanje in utrjevanje znanja, ampak mnogo več. Postalo je produktivnejše. Namen empiričnega dela diplomskega dela z naslovom »Vloga domačih nalog danes« je proučiti posredovanje, izvrševanje in preverjanje domačih nalog v prvih petih razredih osnovne šole danes ter osvetliti učiteljevo vrednotenje domačih nalog. Rezultati kažejo, da je tradicionalna domača naloga še precej prisotna. Prevladuje posredovanje domačih nalog ponavljanja, utrjevanja, poglabljanja in razširjanja znanja. Večina učencev redno opravlja domače naloge, za kar dnevno porabi od 15 do 45 minut. Učitelji razrednega pouka vsak dan preverjajo domače naloge, včasih individualno, včasih skupinsko, odvisno od vrste domače naloge. Slednjič izpostavljamo, da je za učitelje domača naloga obveznost, s katero učenec doma predvsem utrjuje, ponavlja in poglablja učno snov.
Keywords: Ključne besede: tradicionalni pouk, sodobni pouk, osnovna šola, učitelj razrednega pouka, domača naloga
Published in DKUM: 17.06.2010; Views: 4251; Downloads: 524
.pdf Full text (597,28 KB)

Search done in 5.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica