1. Analiza zadovoljstva zaposlenih v Domu starejših občanov KamnikManca Jagodic, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na zadovoljstvo zaposlenih v Domu za starejše občane Kamnik. Na začetku smo opisali pojem zadovoljstva, sledil pa je opis vsakega dejavnika zadovoljstva posebej – plača, nagrajevanje, napredovanje, medsebojni odnosi, samostojnost pri delu, delovni čas, delovne razmere in izobraževanje. Prav tako smo v nadaljevanju opisali vzroke za nezadovoljstvo zaposlenih in kako lahko zadovoljstvo merimo. Opisali smo tudi pojma absentizem in fluktuacija, saj se nanašata na našo temo diplomskega dela. Sledila je raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo spletne strani 1ka. Zaposlenim smo posredovali v reševanje anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 41 vprašanj in trditev. Navezovale so se na prej omenjene dejavnike zadovoljstva. Anketni vprašalnik je rešilo 63 zaposlenih, kar predstavlja 53 % vseh zaposlenih. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci najbolj nezadovoljni z medsebojnimi odnosi, najbolj zadovoljni pa so z možnostjo samostojnega opravljanja dela. Na podlagi rezultatov smo v zaključku predlagali možnosti izboljšav zadovoljstva zaposlenih v Domu za starejše občane Kamnik.
Keywords: zadovoljstvo, nezadovoljstvo, zaposleni, dejavniki zadovoljstva, Dom za starejše občane, javni sektor
Published in DKUM: 24.10.2023; Views: 462; Downloads: 115
 Full text (1,29 MB) |
2. Vgrajen sistem za spremljanje prisotnosti starostnikov v postelji v domu starejših občanov : magistrsko deloDaniel Felkar, 2022, master's thesis Abstract: Domovi za starejše občane so vedno bolj naseljeni, zato se pojavlja pomanjkanje zdravstvenega osebja za oskrbo starejših občanov. Za izboljšanje odzivnosti zdravstvenega osebja se v domovih za starejše občane vgrajujejo razni sistemi za spremljanje in analiziranje aktivnosti starejših občanov v domovih. Kritična kontrola je v nočnih urah, saj zdravstveno osebje hodi na obhode, pri katerih morajo odpreti sobe in motiti spanec starostnikov. V sklopu tega problema se je razvil senzor kot vgrajen sistem za integracijo v obstoječe sisteme sestrskih klicev. Senzor se postavi pod vzmetnico postelj starejših občanov in spremlja prisotnost na postelji. Na tak način omogoča opozarjati zdravstveno osebje, v kateri sobi je nezaželeni vzorec odsotnosti stanovalca, s tem pa razbremeni zdravstveno osebje, kar izboljša nego v domovih za starejše občane.
Keywords: vgrajen sistem, spremljanje prisotnosti v postelji, dom za starejše občane
Published in DKUM: 26.10.2022; Views: 825; Downloads: 11
Full text (9,75 MB) |
3. Vpliv bolezni covid-19 na organizacijo dela v domovih za starejše občaneAdis Burzić, 2021, master's thesis Abstract: Pandemija je močno prizadela zdravstvene sisteme po celemu svetu, med najbolj ogroženimi pa so bili domovi za starejše občane. Ti so se v času epidemije srečevali z različnimi izzivi – pomanjkanje zaščitne opreme, sredstev za razkuževanje in hitrih testov so samo nekateri od problemov, ki so se pojavljali. Cilji in namen naloge so bili predstaviti vpliv pandemije covida-19 na organizacijo dela v domovih za starejše občane v Sloveniji. Želeli smo ugotoviti, kakšne načrte so imeli domovi za spopadanje z epidemijo ter kaj se je pri teh načrtih izkazalo za dobro in kaj slabo. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v domovih za starejše občane v času epidemije. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da so glavni problemi, s katerimi so se srečevali v domovih po Sloveniji, pomanjkanje kadra, nepravočasna izobraževanja zaposlenih o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa ter pomanjkanje strokovne pomoči (delavnice, izobraževanja, sproščanja) za zaposlene na temo premagovanja stresa in spopadanja z novonastalo situacijo. V prihodnosti bi bil poudarek predvsem na ustreznem in pravočasnem izobraževanju zaposlenih.Obvezno bi bilo teoretično in praktično usposabljanje na temo preventivno-zaščitnih ukrepov, ki bi se ponavljalo na vsakih nekaj mesecev ter bi bilo obvezno za vse nove zaposlene v domovih za starejše občane. Poleg tega bi dodali še dodatna izobraževanja oz. delavnice na temo premagovanja stresa, ki bi zaposlenim pomagali pri spopadanju s stresom v takih situacijah. Na ta način bi lahko zmanjšali tudi izgorelost zaposlenih.
Keywords: bolezen covid-19, organizacija dela, domovi za starejše občane, izobraževanje
Published in DKUM: 23.09.2021; Views: 1799; Downloads: 272
Full text (603,07 KB) |
4. Razjeda zaradi pritiska v domovih za starejše občaneMilena Kuhelnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Razjeda zaradi pritiska je kronična rana in neprijeten zaplet, posebno pogosto pa nastane pri tako imenovanih rizičnih skupinah ljudi, ki se trajno ali daljše časovno obdobje ne morejo gibati zaradi bolezni ali poškodbe. Medicinska sestra ima pri preventivi razjede zaradi pritiska pri starostnikih pomembno vlogo. S kontinuirano zdravstveno nego in z nadzorom kože ter zgodnjim odkrivanjem kožnih sprememb lahko preprečimo razjedo zaradi pritiska pri starostniku.
Metodologija raziskovanja. V raziskavi smo uporabili strukturiran vprašalnik. Anketirali smo medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege, zaposlene v domovih za starejše občane na Koroškem. Pridobljene podatke smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel in jih ponazorili z grafi. Z raziskavo smo ugotavljali, ali so zaposleni v zdravstveni negi pozorni na prve znake razjede zaradi pritiska in kakšni sta preventiva in zdravstvena nega razjede zaradi pritiska.
Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da 11 % članov negovalnega tima najprej opazi tisti prvi znak (bledo rdečino kože) nastanka razjede zaradi pritiska, ko je le-to s pravilnimi ukrepi še mogoče preprečiti. Ugotovili smo tudi odstotek že nastalih in preprečenih razjed zaradi pritiska, najpogostejša mesta nastanka razjede zaradi pritiska in vrsto oblog, ki se uporabljajo za zdravstveno nego razjede zaradi pritiska.
Zaključek. Razjeda zaradi pritiska pri starostniku v institucionalnem varstvu je zahteven negovalni problem. Dodatna izobraževanja članov negovalnega tima so ključnega pomena za preventivo in nego razjede zaradi pritiska.
Keywords: starostnik, dom za starejše občane, zdravstvena nega, razjeda zaradi pritiska, obloge.
Published in DKUM: 02.10.2012; Views: 4163; Downloads: 1070
Full text (1,91 MB) |
5. PRAVNA VPRAŠANJA V ZDRAVSTVENI NEGI V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANEMarija Breznik, 2012, master's thesis Abstract: Pacientove pravice so tema, ki se poleg zdravstvenega sistema dotaknejo tudi mnogih področij družinskega in odškodninskega prava, prekrškov, disciplinskih postopkov, kazenskega prava, prava informacijske zasebnosti in postopkovnega prava. Starost in odvisnost sama po sebi ne upravičujeta omejevanja katere koli od neodtujljivih človekovih pravic in državljanskih svoboščin, kot jih priznavajo mednarodni standardi in kot so vtkane v demokratične ustave. Namen raziskave je preveriti, v kolikšni meri zaposleni poznajo pravice stanovalcev in morebitne kršitve pravic stanovalcev. Prav tako nas zanima, ali zaposleni prejemajo oziroma zavračajo darila manjše in večje vrednosti in ali zaposleni sodelujejo pri sestavi oporoke ali darilne pogodbe.
Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 zaposlenih, v katerega so bili vključeni bolničarji/negovalci, tehniki zdravstvene nege, višje medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre v dveh domovih za starejše občane in 41 stanovalcev.
Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da dobra polovica zaposlenih članov negovalnega tima pozna pravice stanovalcev. Zaposleni so največkrat navedli pravico do samoodločanja in pravico do zasebnosti ter pravico do varstva osebnih podatkov. 75 % zaposlenih meni, da nikoli ni kršilo pravic stanovalcev. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da zaposleni ne sprejemajo daril večjih vrednosti. Prav tako zaposleni ne sodelujejo pri sestavi oporoke ali darilne pogodbe.
Sklep. Človekove pravice so jedro družbenega razvoja in so usmerjene k spoštovanju posameznika in družbe kot celote. Zato je potrebno, da jih zdravstveni delavci še posebej dobro poznajo in jih spoštujejo. Sodelovanje pri sestavi oporoke oziroma darilne pogodbe ni prioritetna naloga zdravstvenih delavcev v domovih za starejše občane, temveč skrbnika stanovalca.
Keywords: Ključne besede: pravice starostnikov, darila in darilne pogodbe, oporoke v domovih za starejše občane
Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 2999; Downloads: 308
Full text (12,07 MB) |
6. FINANCIRANJE INVESTICIJ V VAROVANA STANOVANJAMateja Finžgar, 2010, undergraduate thesis Abstract: Staranje človeka je proces, ki poteka vse življenje. V razvitem svetu je že dlje časa značilno podaljševanje življenjske dobe prebivalstva. Proces staranja prebivalstva je predvsem v razvitejših državah tesno povezan z zniževanjem rodnosti in smrtnosti starejšega prebivalstva, kar vpliva na starostno strukturo prebivalstva.
Dejstvo je, da se tudi prebivalstvo v Sloveniji stara in da število starejših občanov, starih nad 65 let, narašča. Napovedi za prihodnost obetajo naraščanje povpraševanja po zagotovitvi sodobnejših nastanitvenih zmogljivosti za tiste prebivalce, ki sicer še ne potrebujejo domskega varstva, vendar ne morejo živeti povsem samostojno, saj potrebujejo nego ali delno pomoč druge osebe in prav temu so namenjena varovana oziroma oskrbovana stanovanja.
Varovana stanovanja so namensko grajena stanovanja in tehnično prilagojena starejšim in funkcionalno oviranim ljudem. Namenjena so starejšim od 65 let, katerim starost in zdravstvene razmere dopuščajo razmeroma samostojno življenje ob manjši ali večji pomoči strokovnega osebja. Stanovalci so tako deležni socialne in zdravstvene oskrbe štiriindvajset ur dnevno čez vse leto. Praviloma se varovana stanovanja nahajajo v neposredni bližini domov za starejše, saj je v teh domovih praviloma prisotna tudi socialno-zdravstvena služba, ki skrbi za socialno oskrbo in nego oskrbovanca.
Podatki o zasedenosti objektov z varovanimi stanovanji po posameznih občinah potrjujejo, da je zanimanje na slovenskem trgu za varovana stanovanja zelo veliko in da povpraševanje presega ponudbo tovrstnih stanovanj.
Pri gradnji varovanih stanovanj je pomembno dobro poznavanje vseh temeljnih komponent izvedbe investicijskega projekta z oblikovanjem ustreznega predloga finančne konstrukcije, ki naj bi vseboval stvarno napoved gibanja denarnih tokov v obdobju financiranja investicije in v obdobju njenega odplačevanja. Rentabilnost naložbe lahko opredelimo z izračunom nekaterih pomembnejših kazalnikov učinka naložbe z upoštevanjem razmerja med donosom in vloženimi sredstvi, hkrati pa je treba upoštevati še stroške financiranja in rentabilnost lastnih virov financiranja z namenom določitve take ekonomske cene za kvadratni meter stanovanja, ki bo sprejemljiva tako za najemnika kot za samega investitorja, ki stremi k zapolnitvi vseh razpoložljivih zmogljivosti.
Odločitev o investiciji je ena najpomembnejših poslovnih odločitev za vsakega investitorja. Investitor se danes odloča o višini vložka potrebnih denarnih sredstev s ciljem maksimiziranja koristnosti v prihodnosti. Za analizo učinkovitosti investicijskega projekta moramo zato izbrati takšna merila, ki so usklajena s standardi, normativi in predvidenimi stroški naložbe in hkrati omogočajo izbiro najdonosnejše naložbe med različnimi možnostmi. V zvezi z ocenjevanjem uspešnosti projekta se tako običajno uporablja delitev na statične in dinamične metode. Pri obeh pristopih se za oceno uporablja določena metodologija, s tem da statične metode ne upoštevajo časovne komponente, medtem ko dinamične metode čas upoštevajo kot element pri trajanju investicije in ocenjevanju donosnosti naložbe.
Pri financiranju investicij se lahko potencialni investitorji odločijo bodisi za projektno oziroma zunajbilančno financiranje bodisi izberejo katero od drugih oblik financiranja investicijskih projektov (leasing, samofinanciranje, dolžniško financiranje). Po drugi strani glavne vire financiranja investicijskih projektov med drugim predstavljajo tako komercialne banke in rizični kapital kot izdaja obveznic na domačem ali mednarodnih trgih kapitala.
Na področju gradnje oskrbovanih stanovanj imata pomembno vlogo Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki je bil leta 1991 ustanovljen z namenom izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa oziroma za spodbujanje stanovanjske gradnje, prenove in vzdrževanja stanovanj, ter Nepremičninski sklad Republike Slovenije, ki sofinancira pridobivanje varovanih stanovanj za starejše na način, da daje dogoročna p
Keywords: Staranje prebivalstva, vzroki in posledice staranja prebivalstva, institucionalna mreža storitev za starejše občane, varovana stanovanja, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Nepremičninski sklad Republike Slovenije, predlog finančne konstrukcije, ocena učinkovitosti investicijskega projekta, statične metode, dinamične metode, projektno financiranje, javno in zasebno partnerstvo, leasing, samofinanciranje, dolžniško financiranje, komercialne banke, izdaja obveznic, rizični kapital.
Published in DKUM: 14.12.2010; Views: 3890; Downloads: 576
Full text (1,25 MB) |
7. |
