| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
Timski pristop pri oskrbi dementnega starostnika
Brigita Podhraški, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili timski pristop in njegov pomen pri oskrbi dementnega starostnika, vlogo negovalnega tima pri oskrbi in najpogostejše težave, s katerimi se negovalni delavci pri delu z dementnim starostnikom srečujejo. Poleg osnovnih podatkov o demenci in spremembah dementnega starostnika so v delu opisane tudi njihove dnevne aktivnosti. Nadalje so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih izvedli v domovih za starejše občane, in sicer v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, Pegazovem domu Rogaška Slatina in Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Raziskave so potekale v mesecu januarju in februarju 2009. Anketne vprašalnike smo razdelili med 90 članov negovalnega osebja, zaposlenega v omenjenih domovih, ki se dnevno srečuje z dementnimi starostniki. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 87. Želeli smo ugotoviti, kako pogosto in na kakšen način se člani negovalnega tima dementnim starostnikom posvečajo pri izvajanju dnevnih aktivnosti. Prav tako nas je zanimalo, ali člani negovalnega tima ocenjujejo, da je njihov timski pristop pri oskrbi dementnega starostnika dovolj kakovosten. Rezultati raziskave so pokazali, da se dejavnosti z dementnimi starostniki izvajajo vsakodnevno v povprečju (vsaj) 40 minut v obliki razgibavanj, organiziranih sprehodov in miselnih iger. Zaposleni so mnenja, da je njihov pristop dovolj kakovosten, vendar navajajo, da bi bil le-ta lahko še boljši, če ne bi občutili težav pri delu, ki se nanašajo na pomanjkanje časa in kadra.
Keywords: dom starostnikov, starostnik, demenca, timski pristop, negovalno osebje.
Published: 09.11.2009; Views: 2681; Downloads: 733
.pdf Full text (594,32 KB)

3.
PRAVNA VPRAŠANJA V ZDRAVSTVENI NEGI V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE
Marija Breznik, 2012, master's thesis

Abstract: Pacientove pravice so tema, ki se poleg zdravstvenega sistema dotaknejo tudi mnogih področij družinskega in odškodninskega prava, prekrškov, disciplinskih postopkov, kazenskega prava, prava informacijske zasebnosti in postopkovnega prava. Starost in odvisnost sama po sebi ne upravičujeta omejevanja katere koli od neodtujljivih človekovih pravic in državljanskih svoboščin, kot jih priznavajo mednarodni standardi in kot so vtkane v demokratične ustave. Namen raziskave je preveriti, v kolikšni meri zaposleni poznajo pravice stanovalcev in morebitne kršitve pravic stanovalcev. Prav tako nas zanima, ali zaposleni prejemajo oziroma zavračajo darila manjše in večje vrednosti in ali zaposleni sodelujejo pri sestavi oporoke ali darilne pogodbe. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 zaposlenih, v katerega so bili vključeni bolničarji/negovalci, tehniki zdravstvene nege, višje medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre v dveh domovih za starejše občane in 41 stanovalcev. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da dobra polovica zaposlenih članov negovalnega tima pozna pravice stanovalcev. Zaposleni so največkrat navedli pravico do samoodločanja in pravico do zasebnosti ter pravico do varstva osebnih podatkov. 75 % zaposlenih meni, da nikoli ni kršilo pravic stanovalcev. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da zaposleni ne sprejemajo daril večjih vrednosti. Prav tako zaposleni ne sodelujejo pri sestavi oporoke ali darilne pogodbe. Sklep. Človekove pravice so jedro družbenega razvoja in so usmerjene k spoštovanju posameznika in družbe kot celote. Zato je potrebno, da jih zdravstveni delavci še posebej dobro poznajo in jih spoštujejo. Sodelovanje pri sestavi oporoke oziroma darilne pogodbe ni prioritetna naloga zdravstvenih delavcev v domovih za starejše občane, temveč skrbnika stanovalca.
Keywords: Ključne besede: pravice starostnikov, darila in darilne pogodbe, oporoke v domovih za starejše občane
Published: 07.06.2012; Views: 2083; Downloads: 199
.pdf Full text (12,07 MB)

4.
Razvojne možnosti javnih in zasebnih domov za starejše v Sloveniji z vidika zadovoljstva starostnikov
Suzana Bračič, 2011, dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji je predstavljen zgodovinski razvoj in zakonodaja na področju skrbi za starejše ljudi, pomen institucionalnega varstva starejših oseb, izhodiščna dejstva o potrebi in pokritosti domskega varstva v Sloveniji. Opisan je standard bivanja v domovih za starejše, cena domskega varstva, struktura zaposlenih in kvaliteta življenja starostnikov v domskem varstvu. Predstavljeni so rezultati raziskave, ki je bila izvedena v domovih za starejše občane v Sloveniji. Na osnovi opravljene analize podatkov so predstavljene razvojne možnosti domov za starejše ter prednosti uporabe novega in modernejšega koncepta oskrbe, ki po programski kakor tudi arhitekturni zasnovi (z razporeditvijo prostorov) bolj ustreza željam in potrebam stanovalcev. Sistem naj bi zagotavljal dejavnosti primerno in vzdrževano infrastrukturo, sprejemljiv bivanjski standard in opremo, starosti in zdravstvenemu stanju primerno prehrano, socialno pomoč in pomoč pri ohranjanju stikov, aktivnosti za ohranjanje sposobnosti in samostojnosti, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, strokovno zdravstveno nego in rehabilitacijo, dostopnost specializiranih storitev zdravljenja in zadostno število usposobljenih sodelavcev za nudenje storitev. V prihodnje domovi za starejše kot izvajalci institucionalnega varstva pričakujejo strokovno in poslovno avtonomijo, razpolaganje z vodstvenimi in upravljavskimi mehanizmi, priznavanje realnih stroškov poslovanja ter zadostne vire financiranja za izvajanje, razvoj in širjenje dejavnosti. Le z upoštevanjem osebnih navad in potreb stanovalcev, izboljšanjem bivalnega standarda stanovalcev, delovnih pogojev zaposlenih in kakovosti življenja stanovalcev bodo domovi za starejše lahko zadovoljili sedanje in privabili nove stanovalce.
Keywords: starostniki, institucionalno varstvo, dom starejših občanov, zdravstvena in socialna oskrba, potrebe starostnikov, zadovoljstvo starostnikov, koncept oskrbe
Published: 08.05.2012; Views: 2907; Downloads: 513
.pdf Full text (4,45 MB)

5.
Starostniki - udeleženci v prometnih nesrečah
Metoda Strmljan, 2012, master's thesis

Abstract: V Sloveniji je vsako leto starejše prebivalstvo, tako kot v večini bolj razvitih držav. Napovedi kažejo, da bo leta 2050 v Sloveniji vsak tretji prebivalec starejši od 65 let, torej starostnik. Glede na napoved števila starostnikov, ki bodo aktivni v prometu, je potrebno na omenjenem področju še veliko raziskav in izboljšav. Ljudje imamo vse večjo potrebo po mobilnosti, kar se kaže že v samem načinu življenja, ki ga živimo. Zaradi vse daljše življenske dobe želimo biti dlje časa mobilni v prometu, saj nam mobilnost omogoča samostojnost in svobodo. V magisterskem delu opisujemo in dokazujemo pomen zavedanja sprememb in izboljšav na področju prometne varnosti starostnikov. Z ukrepi izboljšav prometne varnosti za starejše udeležence v prometu moramo zagotoviti boljšo prometno varnost starostnikov in posledično vseh udeležencev v prometu. Potrebna je posodobitev prometne infrastrukture in suprastrukture. Predvsem je najpomembnejše medgeneracijsko sodelovanje in razumevanje, stalno izpopolnjevanje znanja in kulture v prometu.
Keywords: starostniki, prometne nesreče, prometna varnost, mobilnost starostnikov
Published: 15.03.2013; Views: 1343; Downloads: 212
.pdf Full text (1,69 MB)

6.
Prehranjevalne navade starostnikov in vloga kliničnega dietetika v institucionalnem varstvu
Anja Fošnarič, 2013, master's thesis

Abstract: Starostniki so zelo raznolika skupina. V starostno obdobje se vstopi z različnimi prehranjevalnimi navadami, in slogom življenja ter iz različnih socialnih oz. družbenih slojev. V institucionalnem varstvu ima klinični dietetik pomembno vlogo pri sestavljanju ustrezne vsakodnevne prehrane starostnika. Sestava in količina hrane morata biti prilagojena starosti posameznika, telesni aktivnosti, spolu in bolezni. V magistrskem delu smo obravnavali prehranjevalne navade starostnikov in zadovoljivost s pestrostjo hrane. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov, v enem javno socialnovarstvenem zavodu za starejše osebe in v enem zasebnem zavodu v mariborski regiji. Statistično analizo smo opravili s pomočjo programa SPSS 15.0 (SPSS Inc., Chicago, IL). Vrednost p < 0,05 je določala statistično pomembnost. Rezultati so pokazali, da je bilo skupaj 83 % ali 92,2 % stanovalcev zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s pestrostjo prehrane. Večina anketirancev je bila mnenja, da je hrana, ki jo uživajo, varna za njihovo zdravje. Rezultati so se dodatno potrdili, saj je 81 % ali 90 % stanovalcev izrazilo, da v institucionalnem varstvu zaradi prehrane še niso imeli zdravstvenih težav. Predstavili smo tudi nadzor nad varnostjo živil ter vlogo kliničnega dietetika pri zagotavljanju ustrezne in kakovostne hrane v institucionalnem varstvu. Anketni vprašalnik sta izpolnila tudi klinična dietetika v omenjenih zavodih. Brisi in vzorci živil se vzamejo vsaj 3× letno, prav tako se opravljajo redni in nenapovedani inšpekcijski pregledi s strani Zavoda za zdravstveno varstvo regije.
Keywords: prehranjevanje starostnikov, klinični dietetik, varnost hrane
Published: 03.07.2013; Views: 1887; Downloads: 375
.pdf Full text (1020,28 KB)

7.
8.
POSLOVNI NAČRT DOMA STAROSTNIKOV
Matjaž Mohorko, 2015, master's thesis

Abstract: Namen in cilj magistrske naloge je predstaviti poslovni načrt za zasebni dom starostnikov takšne kapacitete, ki bi omogočala postavitev objekta tudi v manjše občine, a bi bil kljub temu še vedno rentabilen. Pri poslovnem načrtu bomo izpostavili finančni del, tj. finančni načrt, katerega bomo podrobneje opisali. Prikazati želimo predvidena potrebna sredstva za izgradnjo objekta, predvidene obratovalne stroške doma starostnikov ter predvideni poslovni izid. Na podlagi predvidene strukture stroškov in prodajnih cen bomo prikazali tudi prihodke od prodaje v kritični točki gospodarnosti, kritično količino gospodarnosti in stopnjo varnostne razlike. Predpostavili smo objekt s kapaciteto 36 stanovalcev V empiričnem delu magistrskega dela z analitično in sintetično metodo obdelamo podatke letnih poročil izbranih domov za starostnike, prikažemo stroške poslovanja, vezane na enoto storitve (stanovalca) in zaposlenega, prihodke na enoto storitve ter pridobljene podatke uporabimo v predvidenem finančnem načrtu doma za starostnike. Podatke obdelamo s pomočjo programske opreme Microsoft Office Excel 2010. Ugotovili smo, da dom starostnikov s 36 stanovalci lahko posluje rentabilno. Ob zasedenosti 33,19 postelje pri načrtovanih stroških dom starostnikov še ne prikazuje izgube. Posebej se je potrebno osredotočiti na stroške izgradnje objekta, pridobitvi ugodnega financiranja izgradnje objekta, izbiri zunanjih izvajalcev storitev, racionalizirati delovne procese ter optimalno porazdeliti in zaposliti kader. Poudariti želimo, da je dom za starostnike kapacitete 36 stanovalcev mogoče umesti v manjše občine, katerim zadošča za potrebe njihovih občanov. Starostnikom pa se tako omogoči, da ostanejo v svojem domačem okolju ter dnevno druženje s svojimi bližnjimi.
Keywords: dom starostnikov, stroški, prihodki, poslovni načrt, rentabilnost
Published: 19.11.2015; Views: 1158; Downloads: 130
.pdf Full text (1,40 MB)

9.
SPREMLJANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA STAROSTNIKOV V SLOVENIJI S POMOČJO SEKUNDARNE ANALIZE PODATKOV
Marjeta Oplot, 2016, master's thesis

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali starost in staranje, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, kakovost življenja starostnikov vključno z njihovimi vrednotami in doživljanjem sreče, starosti prijaznim okoljem, zdravstvenim varstvom starostnikov in njihovim premoženjskim stanjem. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo podatke iz raziskave Easy SHARE (Survey of health, Agening and Retirement in Europe), katere raziskovalni vzorec je zajemal starostnike stare nad 65 let v Sloveniji in drugih sodelujočih državah. Anketiranje je bilo opravljeno v letih od 2004 do 2011. Rezultati raziskave. Iz raziskave izhaja, da so imeli višjo povprečno samooceno zdravstvenega stanja, kot starostniki iz Slovenije, starostniki iz Nizozemske, Češke, Poljske, Madžarske, Portugalske in Estonije. Kakovost življenja starostnikov iz Slovenije se izraža z večjim zadovoljstvom glede kontrole, samostojnosti, veselja do življenja in samouresničitve, čeprav ni opaziti velikih odstopanj med slovenskimi starostniki in starostniki iz ostalih sodelujočih držav. Fizična aktivnost starostnikov je nezadostna, vendar nekoliko boljša v Sloveniji kot v ostalih sodelujočih državah. Večina starostnikov ima prekomerno telesno težo, kar je za Slovenijo še nekoliko bolj značilno, iz česar sklepamo, da imajo ti starostniki višjo stopnjo tveganja, da zbolijo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ugotovili smo, da so starostniki z večjim številom kroničnih bolezni pogosteje nagnjeni k depresiji, s tem da je ta povezanost pri starostnikih iz ostalih držav nekoliko višja. Prav tako imajo starostniki z večjim številom kroničnih bolezni nižjo kakovost življenja, pri kadilcih pa ni zaznati večjega števila kroničnih bolezni. Sklep. Z zagotovitvijo ustreznih pogojev kakovosti življenja, ustreznega zdravstvenega varstva, ekonomske blaginje, socialne vključenosti in zdravstvene vzgoje se bo že v ranih zametkih za vse ljudi enako zagotovo zmanjšala pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni in depresija ter s tem tvegan slog življenja, med drugim pa se bo podaljšala kakovost življenja starostnikov kljub njihovim morebitnim funkcionalnim omejitvam. Vendar je za to potrebno še veliko dela s strani oblikovanja državnih politik in zdravstvenih sistemov ter resorjev po vsem svetu.
Keywords: kakovost življenja, starostniki, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, zdravstveno varstvo starostnikov, starosti prijazno okolje, upokojevanje.
Published: 21.03.2016; Views: 1061; Downloads: 213
.pdf Full text (1,14 MB)

10.
Prostovoljstvo kot integralni del kakovosti storitev v domu starejših občanov
Bernarda Benet, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu se osredotočamo na vlogo prostovoljstva pri zagotavljanju kakovosti življenja starostnikov v času bivanja v domu starejših občanov. V delu smo s pomočjo strokovne literature in ankete, izvedene v Domu upokojencev, ugotavljali vključevanje prostovoljstva kot sestavnega dela zagotavljanja kakovosti storitev doma strejših občanov. V sklopu raziskovalnega dela so nas zanimali pogledi in mnenja starostnikov, prostovoljcev ter vodstva s strokovnim kadrom glede: - prostovoljstva kot pomembnega dejavnika pri odločitvi za bivanje v domu starejših občanov; - zagotavljanja virov; - izpolnjevanja stanovalčevih želja in potreb; - aktivne prisotnosti in vključenosti stanovalcev v prostovoljnih aktivnostih; - izobraževanja prostovoljcev; - dejavnikov kakovosti; - zadovoljstva stanovalcev. V nekaterih sklopih so si bile posamezne skupine anketiranih zelo podobne v mnenjih, saj so tako stanovalci kot prostovoljci menili, da je prostovoljstvo kot integralni del storitev doma starejših občanov še kako pomembno. Obe skupini anketiranih sta se strinjali, da je potrebno zadostiti »potrebi« po virih in glede izobraževanja prostovoljcev. Obe anketirani skupini sta z zelo dobrim mnenjm (oceno) ocenili zadovoljstvo stanovalcev z izvedbo prostovoljnih aktivnosti. Rezultati raziskave so pokazali tudi na sklope, kjer je med mnenji stanovalcev doma in prostovoljci v domu, prišlo do največjih razlik. Tako se obe skupini anketiranih nista strinjali, saj sta pomembnosti in prioritete določili in razvrstili drugače. Raziskava je pokazala, da se prostovoljci veliko bolj zavedajo pomembnosti izpolnjevanja stanovalčevih želja in potreb in pomembnosti stanovalčeve aktivne prisotnosti in vključenosti v prostovoljne aktivnosti. Tudi dejavnikov kakovosti stanovalci doma in prostovoljci niso razvrstili v enakem vrstnem redu. Le zaupanje, ki se ustvari med stanovalcem in prostovoljcem pa so anketirani kot najpomembnejši dejavnik postavili na prvo mesto. Glavna cilja vključitve prostovoljskega dela sta omogočanje in povečanje socialne vključenosti posameznika v družbena dogajanja in aktivnosti doma. Ugotovili smo, da je prostovoljstvo pomemben del kakovosti storitev v domu starejših občanov, h krati pa prostovoljci s svojim delovanjem dopolnjujejo oskrbo in nego v domu. Glede na rezultate raziskave in ugotovitve avtorjev lahko trdimo, da je prostovoljstvo integralni del kakovosti storitev v domu starejših občanov in kot tak pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovosti storitev v domu starejših občanov.
Keywords: management kakovosti, kakovost storitev, starost, dom starostnikov, prostovoljstvo
Published: 17.11.2016; Views: 561; Downloads: 39
.pdf Full text (2,00 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica