| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
VLOGA SVOJCEV PRI STAROSTNIKU Z DEMENCO
Amanda Juvan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili demenco, njene značilnosti in simptome. Demenca predstavlja hudo duševno motnjo in sodi med najpogostejše motnje v starosti, s tem pa prinaša veliko težav in stisk ne le obolelemu, pač pa tudi njegovim svojcem. Poleg osnovnih podatkov o demenci, so v delu opisane metode dela negovalnega osebja, vloga medicinske sestre pri oskrbi in zdravstveni negi ter zdravstveno vzgojno delo s svojci dementnega stanovalca. Nadalje so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v Domu starejših občanov Lendava, s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Raziskava je potekala v mesecu februarju in marcu 2010. Želeli smo ugotoviti kakšna je vloga svojcev pri dementnem starostniku, kako so le-ti z boleznijo seznanjeni. Zanimalo nas je tudi na kakšen način se svojci vključujejo v oskrbo ter ali jih negovalno osebje pri tem vzpodbuja. Rezultati raziskave so pokazali, da svojci menijo, da so o bolezni demenca dovolj poučeni in so s svojim vključevanjem v oskrbo zadovoljni. V času obiskov večina svojcev svoje starostnike pelje na sprehod, kavo, se z njimi pogovarja. Kar nekaj pa jih tudi pomaga pri osebni higieni in se s svojim starostnikom vključuje v razne aktivnosti, ki jih organizirajo v domu. Negovalno osebje v domu, je svojcem za pogovor vedno na razpolago ter jih vzpodbuja k vključevanju v oskrbo.
Keywords: starostnik, demenca, dom starejših občanov, medicinska sestra, vloga svojcev
Published: 09.08.2010; Views: 3014; Downloads: 642
.pdf Full text (444,75 KB)

3.
MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV TREBNJE
Jožica Brajer, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski nalogi bom predstavila dejavnike, ki spodbujajo ali zavirajo motivacijo za izobraževanje. Naloga je razdeljena na dva dela; prvi je teoretični, drugi pa praktični. V prvem, teoretičnem delu bom predstavila motivacijske in socialne dejavnike, ki vplivajo na motivacijo za izobraževanje. Predstavila bom tudi različne definicije izobraževanja in andragoški ciklus. V drugem poglavju bom predstavila razvoj motivacije, različne teorije motivacije in na koncu še posebej motivacijo za izobraževanje. Motivacija je krožen proces, ki se ponavlja glede na zaznavanje potreb in dražljajev človeške populacije. V življenju obstajajo tri temeljna področja, na katerih se želijo ljudje uresničiti. Ta področja so osnovne potrebe, družbeni položaj in osebne ambicije. V nadaljevanju bom predstavila ustanovitev Doma starejših občanov (DSO) Trebnje. Opisala bom strukturo zaposlenih in varovancev v DSO Trebnje. V praktičnem delu svoje diplomske naloge bom najprej predstavila namen raziskave nato pa še metode raziskave. Za zbiranje podatkov sem uporabila anketni vprašalnik. Podatke, ki sem jih s tem pridobila, sem analizirala nato pa predstavila v grafični in tabelarni obliki. Ugotavljala bom, kateri dejavniki najbolj in kateri najmanj vplivajo na motivacijo za izobraževanje. Poskušala bom odgovoriti na naslednja vprašanja. Ali so zaposleni v DSO Trebnje dovolj motivirani za nadaljnje izobraževanje? Kaj zaposlene odvrača od izobraževanja? Kaj zaposlene motivira za dodatno izobraževanje? V zaključku diplomske naloge bom povzela ugotovitve in predstavila nekaj predlogov za izboljšanje motivacije za izobraževanje. Vseživljenjsko izobraževanje je zelo pomembno, vendar se kot največji sovražnik le-tega pojavlja motivacija oziroma izostanek motivacije.
Keywords: Motivacija, Izobraževanje, Dom starejših občanov Trebnje
Published: 06.07.2011; Views: 1551; Downloads: 197
.pdf Full text (650,54 KB)

4.
Starostnikovo doživljanje prehoda iz domačega okolja v dom starejših občanov
Blaž Gotovnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Staranje prebivalstva je problem današnje družbe, saj število starostnikov intenzivno narašča, problemi, ki so povezani s staranjem, pa so čedalje bolj prisotni in očitni. Oskrba starejšega v večini primerov ni več v ožjem družinskem krogu, kot je to bilo nekoč. Veliko starostnikov zapusti domače okolje in nadaljnje življenje nadaljuje v domu starejših. Prehod iz domačega okolja v dom starejših v glavnem predstavlja veliko spremembo pri starejših na vseh področjih, tako na čustvenem, psihičnem, kot tudi fizičnem. V empiričnem delu smo raziskovali, kako močan stres so stanovalci doma starejših doživljali pri prehodu iz domače skupnosti v dom starejših občanov. Ugotoviti smo želeli, ali so se za odhod v dom starejših odločili samostojno, in kako težko so se prilagodili na novo okolje. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, podatke pa smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da prehod iz domače skupnosti v dom starejših občanov predstavlja za starostnike v polovici primerov močan stres, 22 % stanovalcev pa doživlja manjši stres, tako je zaradi prehoda v dom starejših občanov stresu izpostavljenih 77 % vseh anketiranih starostnikov. Stresu so bolj izpostavljene ženske, saj močan stres ob prehodu doživlja več kot polovica žensk in le nekoliko več kot tretjina moških. Raziskava je tudi pokazala, da se polovica starejših težko prilagaja novemu okolju in da se v 54 % niso sami odločili oditi v dom starejših občanov. Glavni razlog za prihod v dom starejših občanov je bila v 64 % bolezen, kar še dodatno podkrepi dejstvo, da je potrebna posebna pozornost zdravstvenega in negovalnega osebja pri individualni obravnavi v cilju lajšanja nastalega stresa ob doživljanju spremembe okolja.
Keywords: starostnik, staranje, dom starejših občanov, čustva, stres, doživljanje spremembe okolja.
Published: 03.08.2011; Views: 2990; Downloads: 555
.pdf Full text (577,08 KB)

5.
RAZVOJ SMERNIC KAKOVOSTI STORITEV DOLGOTRAJNE OSKRBE STAREJŠIH
Marta Kavšek, 2012, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo na osnovi izsledkov raziskave o kvaliteti storitev v domovih in o pričakovanjih potencialnih uporabnikov teh storitev razvili smernice za oblikovanje storitev dolgotrajne oskrbe. V namen raziskave smo razvili vprašalnik, ki je vseboval štiri sklope: splošno, oskrba, zdravstvena nega in dodatne aktivnosti. Uporabljena je bila metoda anketiranja pri 360 osebah, od tega 126 stanovalcev treh domov starejših občanov, njihovih 127 svojcev in 107 bodočih uporabnikov storitev domov. Anketiranje je potekalo od junija do oktobra 2010. Rezultati, ki smo jih statistično obdelali v raziskavi, so služili za potrditve ali zavrnitve postavljenih hipotez. Izpostavljamo nekatere izmed njih. Med stanovalci, svojci in bodočimi uporabniki ne obstaja razlika glede pričakovanj storitev oskrbe in zdravstvene nege, obstaja pa razlika v pomembnosti ponudbe oskrbe med domovi in pri dodatnih aktivnostih. Trenutnim stanovalcem dodatne aktivnosti niso pomembne. Večini stanovalcev se zdi pomembno, da so deležni strokovne zdravstvene oskrbe v primeru, da zbolijo za demenco, v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja pa ne želijo hospitalizacije. Stanovalcem moškega spola je bolj pomembno, da aktivnosti (oblačenje, umivanje, hranjenje, odvajanje), ki jih še zmorejo opravljati sami, tudi opravljajo. Pri stanovalcih glede na starost ne obstaja razlika pri pomembnosti, da so vključeni pri odločanju o svojem zdravljenju. Stanovalci prejemajo v domu oskrbo in zdravstveno nego, kot so jo pričakovali. Bodoči uporabniki pričakujejo v dolgotrajni oskrbi upoštevanje dostojanstva, zasebnosti, prijaznost, odzive na pritožbe, samooskrbo, individualnost, organizacijo lastnega časa, strokovnost in pestrost dodatnih aktivnosti. Smernice smo oblikovali na podlagi dobljenih rezultatov raziskave in evropskih modelov dolgotrajne oskrbe. Predlagamo, da bi se upoštevali naslednji dejavniki: dostojanstvo, zasebnost, strokovnost, individualnost, prijaznost, odzivi na pritožbe, samooskrba in organizacija lastnega časa.
Keywords: kakovost storitve, dolgotrajna oskrba, dom starejših občanov, gospodinjska skupnost, smernice, stanovalec, svojec, bodoči uporabnik.
Published: 16.01.2013; Views: 1497; Downloads: 647
.pdf Full text (943,69 KB)

6.
Razvojne možnosti javnih in zasebnih domov za starejše v Sloveniji z vidika zadovoljstva starostnikov
Suzana Bračič, 2011, dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji je predstavljen zgodovinski razvoj in zakonodaja na področju skrbi za starejše ljudi, pomen institucionalnega varstva starejših oseb, izhodiščna dejstva o potrebi in pokritosti domskega varstva v Sloveniji. Opisan je standard bivanja v domovih za starejše, cena domskega varstva, struktura zaposlenih in kvaliteta življenja starostnikov v domskem varstvu. Predstavljeni so rezultati raziskave, ki je bila izvedena v domovih za starejše občane v Sloveniji. Na osnovi opravljene analize podatkov so predstavljene razvojne možnosti domov za starejše ter prednosti uporabe novega in modernejšega koncepta oskrbe, ki po programski kakor tudi arhitekturni zasnovi (z razporeditvijo prostorov) bolj ustreza željam in potrebam stanovalcev. Sistem naj bi zagotavljal dejavnosti primerno in vzdrževano infrastrukturo, sprejemljiv bivanjski standard in opremo, starosti in zdravstvenemu stanju primerno prehrano, socialno pomoč in pomoč pri ohranjanju stikov, aktivnosti za ohranjanje sposobnosti in samostojnosti, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, strokovno zdravstveno nego in rehabilitacijo, dostopnost specializiranih storitev zdravljenja in zadostno število usposobljenih sodelavcev za nudenje storitev. V prihodnje domovi za starejše kot izvajalci institucionalnega varstva pričakujejo strokovno in poslovno avtonomijo, razpolaganje z vodstvenimi in upravljavskimi mehanizmi, priznavanje realnih stroškov poslovanja ter zadostne vire financiranja za izvajanje, razvoj in širjenje dejavnosti. Le z upoštevanjem osebnih navad in potreb stanovalcev, izboljšanjem bivalnega standarda stanovalcev, delovnih pogojev zaposlenih in kakovosti življenja stanovalcev bodo domovi za starejše lahko zadovoljili sedanje in privabili nove stanovalce.
Keywords: starostniki, institucionalno varstvo, dom starejših občanov, zdravstvena in socialna oskrba, potrebe starostnikov, zadovoljstvo starostnikov, koncept oskrbe
Published: 08.05.2012; Views: 2883; Downloads: 502
.pdf Full text (4,45 MB)

7.
Etiologija virusnih okužb dihal pri oskrbovancih in zaposlenih v domu starejših občanov
Nina Gorišek Miksić, 2016, doctoral dissertation

Abstract: S staranjem prebivalstva se veča število oseb s kroničnimi obolenji, upadom mentalnih in motoričnih funkcij ter posledično potrebo po institucionaliziranem varstvu. V Sloveniji prebiva v domovih starejših občanov (DSO) okoli 5% prebivalcev. Zaradi starostnega upada imunskih zmožnosti, pridruženih obolenj in bivalnih posebnosti (bivanja večjega ranljivih števila oseb v skupnih prostorih) predstavljajo okužbe v DSO poseben problem. Okužbe dihal (AOD) so med najpogostejšimi okužbami v DSO, predstavljajo tretjino vseh okužb v DSO, povezane so z največjim številom bolnišničnih obravnav in tudi z najvišjo smrtnostjo. Vodijo lahko v trajni upad fizičnih zmogljivosti starostnikov. Četudi pogostost virusnih AOD s starostjo pada, lahko te potekajo s težjim kliničnim potekom - z znaki akutne okužbe spodnjih dihal (AOSD). Prepoznavanje AOD je lahko pri starostnikih v DSO, zaradi pogosto neznačilne klinične slike, težavno. Poznavanje virusne etiologije in incidence AOD v DSO je pomembno, saj omogoča smiselno na rtovanje ukrepov za zmanjšanje obolevnosti oskrbovancev. Bolniki in metode V 6-mesečno prospektivno raziskavo smo vključili 90 oskrbovancev DSO ter 42 zaposlenih v enem izmed DSO-jev v mariborski regiji. Opazovali smo pojav AOD v obdobju od 5.decembra 2011 do 31. maja 2012 pri oskrbovancih DSO in osebju. AOD smo definirali po McGeer-ovih kriterijih. AOD so dnevno prepoznavale naučene medicinske sestre in potrdila zdravnica ob viziti pri obolelih oskrbovancih. Pridobili smo osnovne podatke, podatke o pridruženih obolenjih ter o cepljenju proti gripi pri vseh sodelujočih v raziskavi. Ob začetku in zaključku raziskave smo vsem sodelujočim odvzeli bris nosnega dela žrela za mikrobiološke preiskave, prav tako tudi ob vsaki epizodi AOD, kjer smo zabeležili tudi klinične simptome in znake obolenja. V brisu nosnega dela žrela smo s pomočjo molekularne preiskave določili prisotnost genoma virusov gripe A in B, parainfleunce 1-3, rinovirusov, respiratomega sincicijskega virusa, človeškega metapnevmovirusa, koronavirusov, adenovirusov, človeškega bokavirusa in enterovirusov. Prav tako smo v 6 mesečnem obdobju raziskave beležili tedensko število obiskovalcev v sobah sodelujočih oskrbovancev DSO. V statistični analizi smo uporabljali naslednje metode: 6-mesečno incidenčno stopnjo AOD, akutnih okužb zgornjih dihal (AOZD) in AOSD smo podali kot število AOD (oz. AOSD in AOZD) na 1000 oskrbnih dni; kategorične spremenljivke smo primerjali s pomočjo hi-kvadrat testa ali Fisherjevega eksaktnega testa; korelacijo med spremenljivkama smo preučili s pomočjo korelacijskega koeficienta Kendall τ; s pomočjo multivariantne Poissonove analize smo preučili vpliv različnih neodvisnih spremenljivk na incidenčno stopnjo AOD pri posameznem oskrbovancu DSO. Povezanost med številom obiskovalcev pri posameznih oskrbovancih in pojavom AOD pri le-teh smo preučevali s pomočjo Poissonove regresije. Kot statistično značilne smo upoštevali rezultate, pri katerih je bil p < 0,05. Rezultati V 6-mesečnem opazovalnem obdobju je bila incidenčna stopnja AOD 3,8/1000 oskrbnih dni pri oskrbovancih in 5,9/1000 oskrbnih pri zaposlenih, razlika je statistično pomembna. Starostniki so pogosteje obolevali z AOSD (73%), kot z AOZD (27%), med tem ko so zaposleni obolevali skoraj izključno za AOZD (97%). S pomočjo multivariantne Poissonove analize smo ugotovili, da nobena od vključenih neodvisnih spremenljivk (starost, cepilni status - cepljenje proti gripi, pomičnost in pridružena kronična obolenja (sladkorna bolezen, srčno-žilna, možgansko-žilna obolenja, kronična pljučna obolenja, demenca) ne vpliva na pojav AOD pri oskrbovancih, z izjemo demence. Dementni bolniki so kar 2,5 krat redkeje obolevali z AOD. Prav tako število obiskovalcev ni vplivalo na pojav AOD pri oskrbovancih. Ugotovili smo korelacijo med tedensko incidenčno stopnjo AOD pri zaposlenih in oskrbovancih. Viruse smo dokazali pri 60,7 % epizod AOD pri oskrbovancih DSO in pri 47,7 % epizod AOD pri zaposlenih. Pri os
Keywords: akutna okužba dihal, dom starejših občanov, respiratorni virusi, gripa, incidenčna stopnja
Published: 10.02.2016; Views: 969; Downloads: 218
.pdf Full text (3,15 MB)

8.
Starostnik in osamljenost
Mojca Kralj, 2013, specialist thesis

Abstract: Poudarek specialističnega dela je na osamljenosti v starosti, kar je najpogostejše negativno čustvo pri starostniku. Predstavili smo pomembnost zagotavljanja materialnih in nematerialnih potreb v starosti, skrbi za medgeneracijska sožitja, spremljanje starostnika v domačem okolju in vključevanje starostnika v domu starejših občanov. Vse to pripomore k preprečevanju osamljenosti starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katero bivalno okolje bolj vpliva na osamljenost starostnika, vzroke za osamljenost in morebiten vpliv spola na osamljenost. Raziskava je zajemala 60 starostnikov, starih nad 65 let, in sicer 30 naključno izbranih starostnikov, živečih na svojih domovih, in 30 starostnikov živečih v domu za starejše.
Keywords: starostnik, osamljenost, medgeneracijsko sožitje, dom starejših občanov
Published: 16.05.2013; Views: 3259; Downloads: 755
.pdf Full text (840,20 KB)

9.
Analiza energetske prenove stavbe za starejše občane, primer: Dom Danice Vogrinec, enota Tabor
Aleksandar Mitrović, 2013, diploma project paper

Abstract: Diplomska naloga predstavlja analizo energetsko učinkovite prenove stavbe za starejše občane z namenom zagotavljanja boljše kakovosti bivanja in zmanjšane rabe energije. V teoretičnem delu je prikazan Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010 in pripadajoča tehnična smernica. V študiji primera: Dom Danice Vogrinec, enota Tabor v Mariboru so s pomočjo programa za gradbeno fiziko preverjeni posamezni konstrukcijski elementi stavbe glede skladnosti s Pravilnikom. Za elemente, ki niso zadostili zahtevam iz Pravilnika so predlagane nove izvedbene rešitve. S stroškovno analizo je glede na izboljšave preverjen prihranek pri stroških ogrevanja in povračilna doba.
Keywords: dom starejših občanov, energetsko učinkovita prenova, stroškovna analiza
Published: 02.09.2013; Views: 1222; Downloads: 132
.pdf Full text (4,83 MB)

10.
Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica