Search the digital library catalog

Abstract: Osnovna Klasonova metoda je znana že od začetka dvajsetega stoletja in jo je razvil švedski kemik Peter Klason. Klasonova metoda temelji na gravimetričnem merjenju kislinsko netopnega (Klasonovega) lignina. V preteklosti je bilo razvitih tudi veliko modifikacij te metode ter drugih metod. V sklopu diplomskega dela smo primerjali vsebnosti ekstrahiranih snovi, ogljikovih hidratov in kislinsko netopnega lignina, pri čemer smo uporabili različne modifikacije Klasonove metode. Pri analizi smo proučevali različno število stopenj ekstrakcije, različne vrste topil (aceton, etanol, n-heksan, metanol), različne vzorce lignoceluloznega materiala (slame) z različnimi velikostmi delcev ter primerjali vsebnosti Klasonovih komponent zdravih in okuženih rastlin. Glavni namen tega diplomskega dela je ugotoviti, kakšno je odstopanje Klasonovih komponent pri uporabi različnih modifikacij metod ter določiti delež ogljikovih hidratov, predvsem monosaharidov, ki se ekstrahirajo po kislinski hidrolizi. Prav tako je namen izračunati velikost napak, ki se pojavijo med izvedbo eksperimenta. Izvedli smo še osnovno Klasonovo metodo oz. dvostopenjsko ekstrakcijo z acetonom za primerjavo vsebnosti lignina med zdravimi in okuženimi rastlinami. Rezultati kažejo, da iz vidika modifikacij največji delež Klasonovega lignina dobimo pri modifikaciji z enostopenjsko ekstrakcijo s topilom n-heksan in z osnovno Klasonovo metodo. Spremembe ostalih parametrov ne vplivajo tako močno na rezultat kot sama sprememba topila. Narejena je bila še analiza vsebnosti monosaharidov po hidrolizi, pri kateri smo ugotovili velike razlike med paralelkami, kar bi lahko bila posledica nehomogenosti materiala ter premajhnega števila paralelk in ponovitev. Raziskali smo tudi dejavnike in napake, ki povzročajo morebitna odstopanja od realnih vrednosti ter ugotovili, da so ob še tako natančnem delu določene napake neizogibne. Rezultati primerjave vsebnosti Klasonovega lignina med zdravimi in okuženimi rastlinami so pokazali, da do razlik v rezultatih prihaja zaradi nerazgrajene kutikule.
Keywords: lignocelulozni material, Klasonova metoda, modifikacije Klasonove metode, določevanje lignina, določevanje monosaharidov, analiza napak
Published in DKUM: 19.09.2017; Views: 1645; Downloads: 274
Full text (3,22 MB)