| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 46
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
"Kronika grofov Celjskih" in "Seznam deželnih sovražnikov" kot vira za zgodovino Spodnje Savinske in Šaleške doline v prvi polovici 15. stoletja
Mateja Rožič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Kronika grofov Celjskih in Seznam deželnih sovražnikov predstavljata glavna vira diplomske naloge, ki prikazujeta burno obdobje slovenske srednjeveške zgodovine. V preučevanju navedenih virov sem se omejila na področje Spodnje Savinjske in Šaleške doline v prvi polovici 15. stoletja, kjer se je odvijala t. i. fajda, ki se je vnela med Celjskimi grofi in Habsburžani. Cilj diplomske naloge je bil topografsko popraviti Goliev prevod Kronike grofov Celjskih, ter zgodbo preveriti s Seznamom deželnih sovražnikov, ki sem ga izbrala kot dodatni vir. Le-ta predstavlja tiste osebe, ki so v času habsburško-celjske vojne delovale na Kranjskem in Štajerskem proti deželnemu pravu. Pri topografskem popravljanju slovenskega prevoda sem se posluževala Kronesove izdaje Celjske kronike in naletela na precej napak, ki se nanašajo na obravnavano področje. Tako je npr. v Golievem prevodu stolp v Šaleški dolini Turn pri Škalah, Ravne pa so v bistvu Forhtenek. Pri usklajevanju zgodbe, ki jo podajata Kronika in Seznam deželnih sovražnikov, pa sem naletela na ljudi in gradove oz. gospostva, ki so obema viroma skupni. Tako oba vira omenjata Jošta Soteškega in Henrika Erlauerja ter gradove Lindek, Helfenberg, Forhtenek itd.
Keywords: Celjsko-Habsburška vojna, Seznam deželnih sovražnikov, Kronika grofov Celjskih, Zgodovina prve polovice 15. stoletja, Šaleška dolina, Spodnja Savinjska dolina
Published: 23.04.2009; Views: 3971; Downloads: 569
.pdf Full text (4,83 MB)

2.
PRIREDITVE KOT POMEMBEN DEL TURISTIČNE PONUDBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Veronika Bernjak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja turistično ponudbo v Zgornji Savinjski dolini. Ključna trditev je, da je Zgornja Savinjska dolina turistična destinacija, ki ima večji turistični potencial, kot ga trenutno izkorišča. S svojimi naravnimi in kulturnimi danostmi, družbenim potencialom ter dokaj urejeno infrastrukturo se lahko kot turistična destinacija prebije iz anonimnosti.
Keywords: turizem, turistična ponudba, turistični razvoj, prireditev, Zgornja Savinjska dolina, pustovanje, Mozirski gaj, destinacija, naravno okolje, dolina
Published: 18.06.2009; Views: 2324; Downloads: 348
.pdf Full text (196,28 KB)

3.
ZNAČILNOSTI KANALIZIRANIH VODOTOKOV V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI NA PRIMERU POTOKA TRNAVICA
Anja Zahrastnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Ker je človek v preteklosti zaradi svojih potreb preveč spreminjal vodne ekosisteme, se je le-tem porušilo njihovo naravno ravnovesje. Tudi v Spodnji Savinjski dolini je večina vodotokov antropogeno spremenjenih. Njihova struga je kanalizirana, uravnana, kar se kaže v zmanjševanju samočistilnih sposobnosti vodotokov in biotske pestrosti ter izgubi prvotne biotske podobe degradiranega območja. Ponovna vzpostavitev naravnega ravnovesja vodotokov bo potrebna, saj je voda strateška dobrina in jo bomo morali bolj varovati. Kot primer kanaliziranih vodotokov, je v diplomskem delu predstavljen potok Trnavica. S pomočjo terenskega dela je bilo ugotovljeno, da je potok reguliran, onesnažen zaradi točkovnega (odplake) in netočkovnega (kmetijstvo) onesnaževanja, poleg tega pa vodo izkoriščajo za namakanje kmetijskih površin s čimer se znižajo poletni nizki pretoki. Na podlagi terenskega dela in meritev kemijskih lastnosti vode potoka Trnavica, je bilo ugotovljeno, da je njeno kemijsko stanje slabo. Kot možnost ponovne oživitve potoka Trnavica so v diplomskem delu predstavljene revitalizacije, saj omogočajo z razgibanjem rečnega dna obogatitev vode s kisikom, obogatijo floro in favno, kar poveča biološko aktivnost in zadržijo vodo tam, kjer je potrebno in s tem zmanjšajo nevarnost poplav. Z njimi se lahko doseže dobro ekološko stanje potoka Trnavica. Ekoremediacijske tehnike so ena izmed možnosti prilagoditve vodnih ekosistemov na podnebne spremembe. Na takšen način bi Trnavica spet oživela, pokrajina ob njej pa bi dobila dodatni pomen.
Keywords: fizična geografija, ekosistem, kanaliziran vodotok, ekoremediacije, revitalizacija, potok Trnavica, Spodnja Savinjska dolina, Slovenija.
Published: 13.08.2009; Views: 2484; Downloads: 295
.pdf Full text (8,37 MB)

4.
GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE SELNICA OB DRAVI IN MOŽNOSTI SONARAVNE TRAJNOSTI
Darja Ačanski, 2008, undergraduate thesis

Abstract: Namen dela je predstaviti geografske značilnosti občine Selnica ob Dravi in možnosti, ki jih ima za sonaravni trajnostni razvoj. Slovenija je raznolika država na stičišču alpskega, panonskega, dinarskega in sredozemskega sveta, zato se tukaj mešajo številne naravne in družbene, predvsem kulturne evropske karakteristike. Tudi občina Selnica ob Dravi, ustanovljena leta 1998, ni izjema, saj na njenem ozemlju prehaja hriboviti predalpski Kozjak v Dravsko dolino, njena geografska lega tik ob državni meji z Avstrijo pa določa nekatere njene specifičnosti, ki so povezane predvsem z na njenem ozemlju živečim prebivalstvom. Tukaj je stik različnih kultur, dveh jezikov, zaposlitvene možnosti so bile v preteklosti še bolj kakor danes povezane z bližino te germanske države. Občina Selnica ob Dravi ima številne razvojne priložnosti, ki temeljijo tako na naravnih kot tudi na družbenih značilnostih občine, v veliki meri pa njen prihodnji razvoj določajo prav trendi sodobnega sonaravno trajnostnega razvoja. Del ozemlja občine Selnica ob Dravi je vključen tudi v Naturo 2000, zavarovano območje, v katero so vpeta različna ekosistemska območja Evrope.
Keywords: Selnica ob Dravi, fizičnogeografske značilnosti, družbenogeografske značilnosti, Kozjak, Dravska dolina, sonaravni, trajnostni razvoj
Published: 06.02.2018; Views: 320; Downloads: 36
.zip File (53,14 MB)

5.
ORGLE V DEKANIJAH BRASLOVČE IN ŠALEŠKA DOLINA
Anja Jezernik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela z naslovom Orgle v dekanijah Braslovče in Šaleška dolina je bil raziskati zgodovinski razvoj orgel ter narediti popis orgel v dekanijah Braslovče ter Šaleška dolina. V delu so na kratko opisane cerkve posameznih župnij, temu pa sledi opis orgel, ki se nahajajo v njih. Za diplomsko delo sem uporabila vire s terena, kjer sem si vse orgle ogledala, jih preizkusila (kjer služijo svojemu namenu), fotografirala ter prebrala in uporabila župnijske kronike, vire in ostalo literaturo, kjer sem našla zapise o posameznih orglah. Fotografije orgel so v prilogi diplomskega dela.
Keywords: Orgle, dekanija braslovče, dekanija Šaleška dolina, župnija, podružnica, cerkev, manual, pedal, register, traktura.
Published: 17.11.2009; Views: 1793; Downloads: 143
.pdf Full text (63,11 MB)

6.
METODA ZA PREŠTEVANJE POTI MED VRHOVI IN DOLINAMI BENZENOIDNEGA GRAFA
Ines Goger, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Glavno področje diplomskega dela je metoda za preštevanje poti med vrhovi in dolinami benzenoidnega grafa. Predstavljena je uporaba teorije grafov v kemiji in povezava med kemijo in matematiko. V uvodnih poglavjih diplomskega dela so zato predstavljeni osnovni pojmi teorije grafov in kemijski pojmi, ki so potrebni za razumevanje nadaljne snovi. V nadaljevanju so podane osnovne lastnosti in definicije benzenoidnih grafov. Priložena je programska koda metoda za preštevanje poti med vrhovi in dolinami v benzenoidnem grafu. Na koncu so za lažje razumevanje podani različni primeri z rešitvami.
Keywords: graf, vrh, dolina, benzenoidni sistem, benzenoidni graf, Kekulejeve strukture, 1-faktor
Published: 25.11.2009; Views: 2164; Downloads: 59
.pdf Full text (7,85 MB)

7.
NEMŠKA KRAJEVNA IMENA MED KOPRIVNO IN OŽBALTOM (ZGODOVINSKI PREGLED)
Martina Pečnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tema tega diplomskega dela so nemška krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom. Moj cilj je bil raziskati in ugotoviti, kako so se glasila nemška imena za kraje med Koprivno in Ožbaltom, v kakšnih oblikah in različicah so se v času od 12. do vključno 20. stoletja pojavljala in na kakšen način so nastala. Nenazadnje me je zanimalo tudi, koliko prebivalcev z območja med Koprivno in Ožbaltom pozna nemška imena za kraje le-tega, katera so to in ali jih danes še uporabljajo. Tako sem si izbrala nekaj krajev med Koprivno in Ožbaltom in spremljala njihova nemška imena od prve pisne omembe do vključno 20. stoletja. Razlog za to, da so obstajala nemška imena za kraje na slovenskih tleh, je sledeči: v prvih stoletjih prejšnjega tisočletja je prišlo veliko nemških fevdalcev na območje med Koprivno in Ožbaltom, kjer so ustanovili nove kraje in jih tudi poimenovali. Skozi stoletja so se ta krajevna imena zapisovala v veliko različnih oblikah in različicah, dokler jih niso v 20. stoletju dokončno nadomestila slovenska. Seveda so se slovenska krajevna imena pojavljala že pred 20. stoletjem. Nemška krajevna imena so različnega izvora. Kraji so bili poimenovani npr. po rekah, po vladarjih ali pa so krajevna imena nastala s pretvorbo prvotnega (slovenskega ali latinskega) imena. Na podlagi ankete sem ugotovila, da prebivalci zgoraj omenjenega območja slabo poznajo nemška krajevna imena, ki sem jih v tej diplomski nalogi raziskovala. Seveda pa obstajajo tudi izjeme, kot so npr. za Dravograd, Ravne na Koroškem, Muto in Radlje ob Dravi. Prav tako sem ugotovila, da se dandanes nemška krajevna imena med prebivalci le še redkokdaj uporabljajo.
Keywords: krajevna imena, nemška krajevna imena, izvor krajevnih imen, krajevna imena med Koprivno in Ožbaltom, Mežiška dolina, Dravska dolina, jezikovni stik
Published: 25.11.2009; Views: 2263; Downloads: 222
.pdf Full text (7,02 MB)

8.
ANALIZA RAZVOJNIH PRILOŽNOSTI TURIZMA IN NJEGOVE PROMOCIJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Sonja Ramšak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga, Analiza razvojnih priložnosti turizma in njegove promocije v Zgornjesavinjski dolini, je razdeljena na štiri poglavja. V prvem poglavju smo opredelili področje in opisali problem raziskave, namen, cilje in osnovne trditve. Navedli smo tudi predpostavke in omejitve raziskave, ter metode, ki smo jih uporabili v diplomski nalogi. V drugem poglavju smo pojasnili pojem promocije ter predstavili njene instrumente. Prav tako pa smo navedli, kako potekata informiranje turistov in promocija v Zgornjesavinjski dolini. Tretje poglavje smo namenili razvoju turizma v Zgornjesavinjski dolini, ki vsebuje podatke o turističnem razvoju ter njeno ponudbo, ki vključuje naravne in kulturne danosti, šport in rekreacijo, nastanitvene zmogljivosti, kulinariko, festivale in kulturne prireditve. Navedli smo tudi organizacije, ki se ukvarjajo s promocijo turizma v Zgornjesavinjski dolini in opredelili njihove naloge. Izvedli smo tudi SWOT analizo turizma, ki prikazuje prednosti slabosti, priložnosti in pomanjkljivosti Zgornjesavinjske doline. V četrtem poglavju smo analizirali rezultate anketne in komentirali njene rezultate. S pomočjo ankete smo prišli do spoznanja, da so turisti premalo obveščeni o turističnem dogajanju in ponudbi v Zgornjesavinjski dolini, vzrok pa je iskati v slabi promociji in slabem promocijskem gradivu. Razmere bi se uredile, če bi bilo na voljo dovolj finančnih virov ter če bi turistične agencije sodelovale in bi turističnim povpraševalcem predstavile turistični produkt tako da bi vsebovala informacije in ponudbi celotne Zgornjesavinjske doline.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: Zgornjesavinjska dolina, promocija turizma, razvoj turizma, SWOT analiza, analiza ankete.
Published: 23.08.2010; Views: 1932; Downloads: 343
.pdf Full text (3,33 MB)

9.
10.
ZAGORSKI PREMOGOVNIK IN NJEGOVI RUDARJI DO PRVE SVETOVNE VOJNE
Maja Renko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen zagorski premogovnik, katerega začetki segajo v sredino 18. stoletja. V prvem delu so opisane geografsko-geološke značilnosti območja zagorske doline, ki so omogočile razvoj in organiziranost premogovnika in ostalih industrijskih obratov. Prvo dovoljenje za pridobivanje premoga je bilo izdano 11. novembra 1755, s katerim se je uradno začela zgodovina rudarjenja na slovenskem narodnostnem ozemlju. Zagorje je sredi 19. stoletja postalo središče premogovništva in topilniške industrije v takratni deželi Kranjski. Zasavska rudarska združba Zagorje je imela pod svojim okriljem steklarno, topilnico svinca, cinkarno, apnenico in stope za kremenčev pesek. Z izgradnjo južne železnice in posledično cenejšega transporta se je povečalo povpraševanje po premogu. Število zaposlenih rudarjev je naraslo. V osrednjem delu diplomske naloge je opisano življenje rudarjev. Skozi zgodovino so le-ti krojili socialno podobo kraja, kar je vidno v načinu gradnje rudarskih kolonij in bivanja v njih. Življenje rudarjev so vseskozi spremljali: uniforma, rudarski znak in zastava ter njihova zavetnica sv. Barbara. Rudarjem je med delom v rudniku hudomušno nagajal Perkmandeljc.
Keywords: Zagorska dolina, zgodovina premogovništva, rudar, industrija, prehrana, rudarski simboli
Published: 12.01.2011; Views: 2841; Downloads: 237
.pdf Full text (4,27 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica