| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SOCIALNO PODJETNIŠTVO: INOVATIVNA PRILOŽNOST ZA ZAPOSLOVANJE RANLJIVIH SKUPIN
Kaja Butolen, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju je v prvi vrsti predstavljen in opredeljen sam pojem socialnega podjetništva, njegov pomen za družbo in gospodarstvo, cilji in načela, področja dejavnosti, ki so v socialno podjetje vključena ter njegove pravno organizacijske oblike. V nadaljevanju predstavljam pomen socialnega podjetništva v povezavi z zaposlovanjem ranljivih skupin. Predstavljam vse ranljive ciljne skupine, najpomembnejše pa z vidika zaposlovanja v socialnih podjetjih, katere tudi podrobneje analiziram. Zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin je predstavljeno na primeru Zavoda Zadihaj, pri katerem sem preko elektronske pošte pridobila nekatere ključne podatke o zaposlenih v podjetju. Kot avtorica želim na podlagi omenjenih podatkov predstaviti njihov pogled na socialno podjetništvo in z njim povezanim zaposlovanjem ranljivih skupin na trgu dela ter deliti njihove izkušnje na podlagi prakse, ki jih imajo na tem področju.
Keywords: Socialno podjetništvo, Zakon o socialnem podjetništvu, zaposlovanje ranljivih skupin, dolgotrajna brezposelnost, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Published in DKUM: 02.11.2017; Views: 1645; Downloads: 222
.pdf Full text (1,65 MB)

2.
Shema Jamstvo za mlade v Republiki Sloveniji in zaposlovanje mladih
Mojca Inkret, 2016, master's thesis

Abstract: Zaposlovanje mladih je izziv sodobne družbe. Brezposelnost med mladimi je tako na ravni EU, kot v RS zaskrbljujoča, še posebej med mladimi od 15. do 24. leta starosti. Države članice EU se z brezposelnostjo mladih soočajo vsaka na svoj način. Mladi se spoprijemajo z negotovostjo zaposlitve, težko se trajno povežejo s trgom dela. Na ravni EU je pomembna evropska strategija zaposlovanja, sprejeta leta 1997, katere cilji so celostna zaposlitev, kvaliteta in produktivnost dela, kohezija ter vključujoči trg dela. Tudi institucije EU iščejo rešitve za zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti med mladimi v EU. Svet ministrov EU je 22. aprila 2013 sprejel Priporočilo o vzpostavitvi jamstva za mladino, ki ga je junija istega leta potrdil Evropski svet. Priporočil je, da se vzpostavijo tako imenovane Sheme Jamstvo za mlade, s pomočjo katerih bi države članice EU vzpostavile mehanizme za izboljšanje zaposljivosti mladih na trgu dela v posamezni državi članici EU. V okviru Jamstva za mlade bi države članice morale zagotoviti, da mladi, ki so stari manj kot 25 let, v štirih mesecih po zaključku šolanja ali izgubi zaposlitve lahko bodisi najdejo »kakovostno« zaposlitev, primerno njihovi izobrazbi, znanju in spretnostim ter izkušnjam, ali z vajeništvom, pripravništvom ali nadaljnjim izobraževanjem pridobijo izobrazbo, znanje in spretnosti ter izkušnje, s katerimi lahko v prihodnosti najdejo zaposlitev. Opredelitve kakšna je za mlade kakovostna zaposlitev ni, kljub dejstvu, da je pomen le-te poudarjen. Na to »pomanjkljivost« je opozorilo tudi Evropsko računsko sodišče in poudarilo, da je kakovostna ponudba tista ponudba, ki mlade brezposelne osebe trajno poveže s trgom dela. V Republiki Sloveniji je vlada sprejela Jamstvo za mlade konec januarja leta 2014. Ukrepi znotraj Sheme Jamstvo za mlade so razdeljeni na štiri obdobja, v okviru katerih se izvajajo ukrepi APZ. Znotraj Sheme Jamstvo za mlade se izvaja tudi ukrep usposabljanje na delovnem mestu, kot ukrep iz 3. obdobja Sheme Jamstvo za mlade. Iz 4. obdobja znotraj Sheme Jamstvo za mlade so predvidena kot ukrep tudi javna dela, ki so normativno zadovoljivo urejena, je pa ukrep javnih del predviden za dolgotrajno brezposelne osebe. Primerjalno gledano je ukrep usposabljanje na delovnem mestu normativno pomanjkljivo urejen in udeleženec tekom usposabljanja ne uživa ustreznega delovnopravnega varstva, kot ga brezposelna oseba, vključena v javna dela na podlagi posebne pogodbe o vključitvi v javna dela. Iz poprej navedenega razloga se ukrep usposabljanje na delovnem mestu prepogosto zlorablja s strani delodajalcev in namen ukrepa ni dosežen. Delodajalci udeležencev usposabljanja na delovnem mestu ne zaposlijo in se udeleženci usposabljanja na delovnem mestu trajno ne povežejo s trgom dela, kar pa je poglavitni namen Sheme Jamstvo za mlade. V trenutnih gospodarskih razmerah mladi, tako na ravni EU, kot znotraj posamezne države članice zelo težko najdejo sebi primerno zaposlitev, ki bi nudila ustrezno delovnopravno varstvo. Ukrepe iz Sheme Jamstvo za mlade, katerih temeljni namen je mladim brezposelnim osebam omogočiti oziroma olajšati prehod na trg dela, bi bilo potrebno bolj povezati s trgom dela. V Republiki Sloveniji v trenutni ureditvi Shema Jamstvo za mlade ne dosega želenih učinkov, saj se brezposelnost zaradi izvajanja ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade ni dolgotrajno zmanjšala. Pri analizi podatkov sem ugotovila, da gre za kratkotrajne zaposlitve, ki mladim ne nudijo ustrezne socialne varnosti. Brezposelnost se s pomočjo ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade zniža le kratkočasno, za čas vključitve brezposelne mlade osebe v ukrep. Po zaključku vključenosti mlade brezposelne osebe v ukrep znotraj Sheme Jamstvo za mlade pa so mladi ponovno brezposelni.
Keywords: zaposlovanje mladih, Shema Jamstvo za mlade, trg dela, dolgotrajna brezposelnost.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 2010; Downloads: 280
.pdf Full text (1,29 MB)

3.
VPLIV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE NA DUŠEVNO ZDRAVJE DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH OSEB S STATUSOM INVALIDNE OSEBE
Tina Merklin, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil preveriti spremembe v duševnem zdravju pri dolgotrajno brezposelnih osebah ob vključenosti v program štirimesečne zaposlitvene rehabilitacije na URI Soča. Želeli smo ugotoviti ali štirimesečno obdobje zaposlitvene rehabilitacije vpliva na njihovo duševno zdravje, v smislu zmanjšanja depresivne simptomatike in anksioznosti ter zvišanja življenjskega zadovoljstva in samospoštovanja. V raziskavo smo zajeli 52 dolgotrajno brezposelnih oseb. Vzorec je bil razdeljen na eksperimentalno in na kontrolno skupino. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 26 oseb, ki so bile vključene v program zaposlitvene rehabilitacije na URI Soča. Kontrolna skupina je bila glede na spol in starost ekvivalentna eksperimentalni skupini in jo je sestavljalo 26 oseb. Kontrolna skupina ni bila vključena v program zaposlitvene rehabilitacije. Vsi udeleženci so rešili nabor naslednjih vprašalnikov: Geriatrično lestvico depresivnosti, Vprašalnik za merjenje depresivnosti, anksioznosti in stresa, Vprašalnik o bolnikovem zdravju-9, Dienerjevo Lestvico zadovoljstva z življenjem in Rosenbergovo lestvico samospoštovanja. Ugotovili smo, da zaposlitvena rehabilitacija uresničuje bio-psiho-socialni model vračanja na delo in pri rehabilitirancih okrepi zadovoljstvo z življenjem, zniža depresivno simptomatiko in stopnjo anksioznosti. Sklenemo lahko, da se je pri udeležencih zaposlitvene rehabilitacije na URI Soča duševno zdravje izboljšalo.
Keywords: duševno zdravje, dolgotrajna brezposelnost, depresivna simptomatika, življenjsko zadovoljstvo, anksioznost, samospoštovanje
Published in DKUM: 15.02.2016; Views: 1980; Downloads: 376
.pdf Full text (1,00 MB)

4.
PRIMERJAVA TRGA DELA V SLOVENIJI IN NEMČIJI
Denis Rogan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Pred dobrimi desetimi leti je bila Nemčija razglašena za »bolnika Evrope«, na drugi strani pa se je slovensko gospodarstvo hitro razvijalo in svoj vrh doseglo pred razmahom gospodarske krize. Danes pa se je situacija obrnila in Nemčija beleži rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, v Sloveniji pa se ta po velikem porastu v zadnjih letih še niti ne umirja. Problematična je predvsem dolgotrajna brezposelnost, ki je, izražena v odstotku vseh brezposelnih, leta 2013 v Sloveniji presegla 50 %, kar pomeni, da je vsak drugi brezposelni dolgotrajno brezposelni. Problem slovenskega trga dela predstavlja tudi izjemno nizka stopnja zaposlenosti starejših. Ti kazalci kažejo, da je nemški trg dela glede na slovenskega v dosti boljšem stanju, ne moremo pa z gotovostjo trditi, kateri je bolj fleksibilen, saj ne poznamo popolnega merila fleksibilnosti trga dela.
Keywords: zaposlenost, brezposelnost, dolgotrajna brezposelnost, fleksibilnost trga dela
Published in DKUM: 26.11.2014; Views: 2788; Downloads: 549
.pdf Full text (1,08 MB)

5.
DEJAVNIKI BREZPOSELNOSTI V SPODNJEPOSAVSKI REGIJI
Simona Molan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zaposlenost oziroma stopnja brezposelnosti je eden od pomembnejših pokazateljev uspešnosti makroekonomskega delovanja države in zadovoljstva njenih prebivalcev. Brezposelnost se je v času gospodarske krize v zadnjih letih močno povečala. Povečala se je tako v Sloveniji kot v regijah znotraj države. V delu nas je zanimalo, kakšno je stanje na trgu dela v Spodnjeposavski regiji. Ker je stopnja brezposelnosti v regiji nad povprečjem Slovenije, smo preučili, kakšni so vzroki za to odstopanje. Ugotovili smo, da ima regija neugodne demografske (nizka izobraženost, staro prebivalstvo) ter gospodarske (prevladujoč kmetijski, industrijski sektor) razmere, kar vpliva na slabe razmere na trgu dela in kar je v trenutnih gospodarskih razmerah povzročilo zapiranje številnih podjetij in dodatno povečalo brezposelnost. Ugotovili smo, da je v regiji nadpovprečno visok delež brezposelnih ženk, starejših in mladih, neustrezna izobrazbena in poklicna struktura ter prevladujoča dolgoročna brezposelnost. Izvaja se kar nekaj ukrepov v regiji, namenjenih zmanjšanju strukturne brezposelnosti, vendar brez ustvarjanja novih delovnih mest ti ukrepi ne bodo imeli velike vloge pri reševanju zlasti dolgotrajne brezposelnosti.
Keywords: stopnja brezposelnosti, trg dela, dolgotrajna brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, strukturna brezposelnost, Spodnjeposavska regija
Published in DKUM: 15.11.2013; Views: 1901; Downloads: 140
.pdf Full text (1,08 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica