1. Digitalna časovna kapsulaAljaž Frühvirt, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljen razvoj prototipne spletne aplikacije Digitalna časovna kapsula, ki omogoča ustvarjanje, hrambo in časovno zakasnjen prenos digitalnih vsebin. V teoretičnem delu so opisani koncepti digitalnih časovnih kapsul, arhitekturni pristopi za dolgoročno hrambo podatkov ter uporabljene tehnologije spletnega razvoja, praktični del pa prikazuje zasnovo in implementacijo sistema z mehanizmi za zanesljivo dostavo.
Prototip je bil preizkušen v simuliranem okolju, uporabniška izkušnja in sprejemljivost pa sta bili ocenjeni z anketnim vprašalnikom. Rezultati so pokazali, da je rešitev dobro sprejeta in uporabna, hkrati pa so bili izpostavljeni pomisleki glede varnosti in preglednosti vmesnika. Aplikacija tako potrjuje izvedljivost koncepta in ponuja smernice za nadaljnji razvoj.
Keywords: digitalna časovna kapsula, dolgoročna hramba podatkov, zanesljivost sistema, uporabniška izkušnja, spletna aplikacija
Published in DKUM: 17.10.2025; Views: 0; Downloads: 11
 Full text (1,69 MB) |
2. Funkcionalnosti in uporaba dokumentnega sistema v praksiJan Nagovnak Gradišnik, 2025, master's thesis Abstract: Digitalna preobrazba poslovnih procesov je v zadnjih letih bistveno vplivala na način upravljanja z dokumentacijo. Podjetja se zaradi vse večje količine informacij, zakonskih zahtev in potrebe po varnosti, hitrosti in preglednosti odločajo za implementacijo dokumentnih sistemov (DMS), ki omogočajo učinkovito elektronsko upravljanje poslovne dokumentacije. Magistrska naloga celostno obravnava ključne funkcionalnosti DMS ter skozi praktičen projekt predstavi kompleksnost digitalizacije fizičnega arhiva, s poudarkom na opremljanju dokumentov z metapodatki, klasifikacijskih pravilih in končnem vključevanju dokumentov v elektronski arhiv.
V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti DMS, kot so klasifikacija dokumentov, uporaba strukturiranih metapodatkov, verzijsko sledenje, pravice dostopa, iskalni mehanizmi, povezljivost z drugimi informacijskimi sistemi ter tehnološke možnosti različnih arhitektur (lokalne, oblačne in hibridne rešitve). Poseben poudarek je namenjen pomenu standardiziranega vnosa metapodatkov in njihove vloge pri dolgotrajni hrambi, hitrem iskanju in zagotavljanju skladnosti s predpisi. V nadaljevanju je prikazana tudi tehnična podlaga sistemov, kot so baze podatkov, API-ji, mehanizmi indeksiranja ter uporaba OCR-tehnologije za prepoznavanje besedila na digitaliziranih dokumentih.
Praktični del naloge temelji na izvedenem projektu masovnega skeniranja za naročnika, pri čemer je bil cilj zmanjšati fizični arhiv in omogočiti lažje ter hitrejše iskanje dokumentacije. Arhiv je obsegal več kot tisoč rednikov, razdeljenih na štiri vsebinske sklope. Projekt je zajemal pripravo fizičnega prostora, prevzem dokumentacije, skeniranje z uporabo profesionalnih skenerjev, avtomatski in ročni zajem metapodatkov ter prenos v elektronski arhiv. Za opremljanje dokumentov je bila uporabljena specializirana programska oprema, pri čemer je sistem omogočal učenje na podlagi preteklih dokumentov (t. i. šablone), kar je pospešilo proces opremljanja.
Med izvajanjem projekta so se pojavile številne tehnične, organizacijske in vsebinske težave. Med ključne izzive sodijo napake na skenerjih zaradi obrabljenosti papirja in umazanije, neustrezna usposobljenost kadra za delo z dokumenti ter težave pri razumevanju vsebine. Slednje so se rešile z dodatnimi validacijskimi postopki in okrepljenim sodelovanjem z naročnikom. Poleg tega so bila v procesu upoštevana pravila informacijske varnosti, zlasti pri nastavitvah dostopnih pravic, ki so bile definirane na ravni klasifikacijskih znakov in povezane z aktivnimi imeniki uporabnikov.
Rezultati projekta kažejo, da premišljen pristop, ustrezna tehnična rešitev in jasno postavljeni procesi pripomorejo k uspešni transformaciji fizičnega arhiva v elektronsko obliko. S tem se izboljšata preglednost nad dokumentacijo in učinkovitost zaposlenih, hkrati pa se dolgoročno znižujejo stroški upravljanja z dokumenti. Pridobljene izkušnje nudijo dobro osnovo za nadaljnje projekte digitalizacije tudi v drugih organizacijah.
Keywords: Dokumentni sistem (DMS), digitalizacija dokumentov, masovno arhiviranje, metapodatki, klasifikacijski načrt, elektronski arhiv, optično prepoznavanje znakov (OCR), iskanje po vsebini, pravice dostopa, verzijsko sledenje, integracija podatkov, proces obdelave dokumentov, avtomatska klasifikacija, dolgoročna hramba, informacijska varnost.
Published in DKUM: 07.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (3,21 MB) |
3. E-Hramba in prehod iz tradicionalnega poslovanja na e- poslovanje v podjetju Herz d.o.o.Gregor Pevec, 2021, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu bo na kratko predstavljeno obstoječe poslovanje in hramba gradiva v podjetju Herz d.o.o. Izpostavili bomo problematiko, s katero se mora podjetje soočiti za ohranjanje svoje konkurenčnosti na trgu, in sicer s prehodom iz tradicionalnega na elektronsko poslovanje ter vzpostavitvijo e-hrambe. V začetku bomo opredelili metode, s katerimi bomo raziskovali ter določili cilj, ki ga moramo doseči. Definirali bomo, kaj je elektronsko poslovanje, ter se omejili predvsem na prejem, izdajo ter pošiljanje e-računov. Prav tako bomo definirali tudi e-hrambo gradiva in predstavili zakone, povezane z dolgoročno hrambo. Poslovanje in hrambo podjetja bomo nato podrobno preučili in tako ugotovili, kakšne so težave, s katerimi se podjetje srečuje ob vpeljavi novega načina poslovanja in hranjenja gradiva. Nadaljevali bomo s podanimi rešitvami, s katerimi bomo prispevali k zmanjšanju pojava obstoječih in potencialno novih težav. Poleg že podanih rešitev za elektronsko poslovanje si bomo v nadaljevanju pogledali tudi, kaj mora podjetje storiti pred vzpostavitvijo e-hrambe v svoje poslovno okolje. Na koncu bomo ocenili vpliv sprememb na podjetje – osredotočili se bomo na možne prednosti in slabosti, ki jih bo podjetje z uvedbo novih rešitev deležno.
Keywords: elektronsko poslovanje, e-račun, e-hramba, dolgoročna hramba, digitalizacija
Published in DKUM: 03.03.2022; Views: 964; Downloads: 149
Full text (1,02 MB) |
4. Pripravljenost javnega sektorja na dolgoročno arhiviranje elektronskih dokumentovTeja Šafranić, 2016, master's thesis/paper Abstract: Arhiv je zbirka dokumentov, ki imajo zgodovinsko, kulturno in znanstveno vrednost. Dokumenti se hranijo v predpisanih prostorih, omarah. Razvoj sodobnih tehnologij je prinesel tudi spremembe v načinu poslovanja in komuniciranja na vseh področjih. Dokumenti niso več shranjeni samo na papirju, temveč tudi v digitalni obliki. Arhiviranje v zgodovini pomeni zagotavljanje nespremenjene oblike zapisov, v elektronskem svetu je ta koncept spremenjen in zahteva uvajanje sistematičnega pristopa. V RS imamo sprejete pravne podlage in priporočila za dolgoročno elektronsko hrambo. V magistrski nalogi želimo ugotoviti trenutno stanje pripravljenosti javnega sektorja na dolgoročno hrambo, kakšni so organizacijski ukrepi, ekonomski učinki ter kako zaposleni razumejo prednosti dolgoročne elektronske hrambe.
Keywords: Arhiv, certificiranje, hramba dokumentov, dolgoročna hramba.
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1699; Downloads: 159
Full text (1,64 MB) |
5. Celovit pristop k pretvorbi elektronskih dokumentov v obliko za dolgoročno hrambo : doktorska disertacijaTatjana Hajtnik, 2016, doctoral dissertation Abstract: Izhodišče raziskave predstavlja trditev, da vsaka pretvorba e-dokumentov iz izvirne v obliko zapisa (format) za dolgoročno hrambo lahko pomembno vpliva na ohranjanje njihovih bistvenih lastnosti in s tem na njihovo varno dolgoročno ohranjanje. Zato smo si kot osrednji cilj disertacije zastavili oblikovanje celovitega pristopa k pretvorbi e-dokumentov, s katerim lahko zmanjšamo izgubo njihovih bistvenih lastnosti ter s tem povečamo možnosti ohranjanja njihove verodostojnosti in ponovne uporabe za ves čas hrambe. Kot ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešno izvedbo pretvorbe, smo identificirali določitev načel, s katerimi dolgoročno hrambo e-dokumentov lahko opredelimo kot varno, izbiro ustreznih formatov in programskih orodij za izvedbo pretvorbe.Raziskovalnega problema smo se lotili najprej s študijo literature in proučitve dobrih praks. Na osnovi pridobljenih ugotovitev smo zasnovali teoretična modela, in sicer model načel, s katerimi bi lahko dolgoročno hrambo e-dokumentov opredelili kot varno in model
Povzetek
xii
kriterijev, ki naj bi jih izpolnjevali formati, da bi bili primerni za dolgoročno hrambo. Pri pregledu virov nismo zasledili, da bi ti obravnavali kriterije za izbiro pretvornikov. Nadalje smo identificirali in analizirali različne pristope k pretvorbi formatov ter ugotovili, da se med seboj razlikujejo predvsem glede na namen in čas, kdaj pretvorbo izvajamo, obseg in zahtevnost kot tudi po formatih, v katere e-dokumente pretvarjamo.
Empirično validacijo ugotovitev ter teoretičnih modelov predstavlja anketa, ki smo jo izvedli med nacionalnimi arhivi držav članic EU, Norveške in Švice.
V okviru tretjega sklopa raziskav smo na podlagi študije primerov pretvorb preverjali ugotovitve iz prvih dveh raziskav. V prvem delu smo na podlagi lastnih primerov pretvorb proučevali različne, predhodno prepoznane pristope k pretvorbi ter v povezavi s tem ugotovili, da izbira formatov in pretvornikov vpliva na ohranjanje lastnosti izvirnih e-dokumentov. V drugem delu študije smo analizirali format PDF/A in ugotovili, da v celoti ne izpolnjuje kriterijev, ki jih določajo slovenski predpisi.
Rezultate predhodnih raziskav smo sintetizirali in analizirali ter ugotovili, da je strategija pretvorbe e-dokumentov najprimernejša strategija za njihovo dolgoročno ohranjanje.
Analiza identificiranih pristopov k pretvorbi je pokazala, da je najbolj primeren pristop k pretvorbi normalizacija.
V zaključnem delu disertacije smo predstavili celovit pristop k pretvorbi e-dokumentov v formate, primerne za dolgoročno hrambo. S predlaganim pristopom lahko zmanjšamo izgubo bistvenih lastnosti izvirnih e-dokumentov in s tem povečamo možnosti njihove varne dolgoročne hrambe ter ponovne uporabe. Celovit pristop temelji na okvirnem teoretičnem pristopu, ki ga predstavlja standard ISO 13008. Tega smo specializirali in konkretizirali s predlaganimi modeli. Raziskave so pokazale, da poleg že omenjenih rešitev potrebujemo še natančno dokumentirana pravila za izvedbo procesa pretvorbe vse od njegovega načrtovanja do končne potrditve uspešnosti. Pri tem je treba ločeno obravnavati skrb za ohranjanje e-dokumentov, ki so bili ustvarjeni v formatih, ki niso več združljivi z danes uveljavljeno tehnologijo, od tistih, ki jih ustvarjamo danes oz. jih bomo v bodočnosti. Pri interpretaciji raziskav je treba upoštevati omejitve metod raziskovanja, vzorcev, ki smo jih uporabljali v raziskavah in tehnik analize. Rezultati raziskav disertacije so lahko osnova za številne izvirne rešitve, ki lahko pozitivno vplivajo na razvoj področja dolgoročnega ohranjanja različnih e-zapisov.
Keywords: e-zapisi, strategija pretvorbe, dolgoročna elektronska hramba, informacijske tehnologije, informacijski sistemi
Published in DKUM: 14.09.2016; Views: 2335; Downloads: 376
Full text (10,89 MB) |
