1. ANALIZA FINANČNE KRIZE NA IRSKEMRok Čač, 2015, master's thesis Abstract: Irska je vse od sredine osemdesetih let dvajsetega stoletja beležila gospodarsko rast, ki je bila posledica večanja tujih investicij. Leta 2001 je zaradi poka dot.com balona in vojne v Iraku prišlo do zastoja gospodarske rasti. Cene nepremičnin so prav tako že daljše obdobje rasle in v letu 2001 je vlada, na pobudo lobistov in gradbincev, sprejela širok nabor davčnih spodbud in olajšav pri novogradnjah in adaptacijah. Ta ukrep je ponovno zagnal irsko gospodarstvo, vendar s to razliko, da je sedaj prišlo do nastanka nepremičninskega balona, ki so ga v veliki meri napihovale tudi banke s svojo kreditno politiko. Banke so vire za povečano kreditiranje pridobile na medbančnem trgu in ko je prišlo po padcu Lehman Brothersa do zamrznitve slednjega, so ostale brez likvidnih sredstev. Velike izgube bank in vodenje proračunskega primanjkljaja sta Irsko privedla do točke, ko je s strani Evropske centralne banke bila prisiljena zaprositi trojko za mednarodno finančno pomoč. Keywords: finančna kriza, nepremičninski balon, medbančni trg, javno-finančni primanjkljaj, javni dolg. Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,45 MB) |
2. Javni dolg in cena zadolževanja držav evroobmočjaPetra Zelič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Državni dolg je akumulacija neplačanih preteklih računov vlade. Pri tem smo dolg opredelili tudi z drugih vidikov. V osnovi gibanje dolga državnega sektorja določata dva dejavnika: primarni saldo ter razlika med obrestnimi merami in rastjo gospodarske aktivnosti.
Diplomsko delo pokriva slovensko zakonodajo glede zadolževanja in pravila, ki jih morajo pri zadolževanju upoštevati države evroobmočja. Pri tem je najpomembnejše in najbolj poznano Maastrichtsko pravilo. Obravnavali smo tudi posledice zadolževanja, ki so lahko posredne in/ali neposredne. Pri vzdržnosti moramo upoštevati, da je država sposobna financirati svojo preteklo in sedanjo javnofinančno politiko. Pri načelu upravljanja javnega dolga je pomembno, da se zadolžimo z najnižjimi možnimi stroški.
Opredelili smo, kateri dejavniki vplivajo na donosnost državnih obveznic tako na strani ponudbe kot povpraševanja.
V diplomskem delu smo analizirali javni dolg in donosnosti za 10-letne državne obveznice. Po opravljeni analizi smo ugotovili, da največji del javnega dolga evroobmočja predstavlja podsektor centralne ravni. Druga ugotovitev je bila, da za države evroobmočja obstaja pozitivna povezava med višino javnega dolga in donosnostjo državnih obveznic. Keywords: javni dolg, cena zadolževanja, evroobmočje, podsektor, zadolževanje Published in DKUM: 10.05.2024; Views: 301; Downloads: 101
Full text (2,02 MB) |
3. Fiskalna konsolidacija in gospodarska rastNina Cafuta, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv fiskalne konsolidacije na gospodarsko rast. Po izbruhu svetovne finančne krize v letu 2008 je evroobmočje doživelo močan gospodarski udarec, ki je pripeljal do obsežnih državnih intervencij, povečanja javnih dolgov in fiskalnih primanjkljajev. Fiskalna konsolidacija, ki se nanaša na prizadevanje vlad, da bi zmanjšale svoje proračunske primanjkljaje in stabilizirale javni dolg, je postala ključna agenda za mnoge članice evroobmočja. Nekatere ključne ukrepe, ki so jih države evroobmočja sprejele, so vključevale povečanje davkov, s čimer so želele pridobiti dodatne proračunske prihodke, vendar so višji davki v mnogih primerih zavirali investicije in zasebno potrošnjo, kar je negativno vplivalo na gospodarsko rast. Vzporedno so mnoge države zmanjšale vladne izdatke, vključno z omejitvami v socialnih programih in javnih investicijah. Čeprav so takšni ukrepi pripomogli k zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, so v kratkoročnem obdobju pogosto zavirali gospodarsko rast zaradi izpada agregatnega povpraševanja. Dodatno breme relativno večjega javnega dolga je povečalo obrestna bremena in pritisnilo na vladne proračune, kar je sprožilo še večje potrebe po fiskalni disciplini. Države so se posledično znašle v začaranem krogu. Vzporedno z ukrepi za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev so se vlade soočale z dejstvom, da so fiskalni multiplikatorji v času gospodarske krize višji od konvencionalnih ocen. To je pomenilo, da so bile reakcije na fiskalno prilagajanje pogosto močnejše in škodljivejše za gospodarsko rast. Keywords: fiskalna konsolidacija, gospodarska rast, davki, državni izdatki, javni dolg, multiplikator. Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 424; Downloads: 71
Full text (1,74 MB) |
4. Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila : an overview and selected open issuesAleksandar Kešeljević, Aleksander Aristovnik, 2013, review article Abstract: Fiskalno pravilo lahko opredelimo kot stalno omejitev pri vodenju fiskalne politike, izraženo z indikatorjem fiskalne porabe. Fiskalna pravila so po svoji obliki izredno raznolika, zato je osnovni namen avtorjev članka podati poglobljen pogled v problematiko in dileme, ki se pojavljajo ob uvedbi različnih fiskalnih pravil. Avtorja analizirata pet najpogostejših oblik fiskalnih pravil z vidika fiskalne konsolidacije in ekonomske stabilizacije. V nadaljevanju opisujeta potrebne lastnosti za večjo učinkovitosti fiskalnih pravil ter razloge proti njihovi uvedbi. V zaključnem poglavju sledi politično-ekonomska analiza z vidika problema izbire med kredibilnostjo vlade in fleksibilnostjo fiskalne politike, pregled različnih institucionalnih okvirjev, kazni in izvzetij ter premislek glede (ne)primernega časa za uvedbo fiskalnega pravila. Keywords: fiskalna pravila, izravnani proračuni, javni dolg, zadolževanje, javnofinančni izdatki, javnofinančni prihodki, fiskalna konsolidacija Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 375; Downloads: 0 |
5. Stvarnopravni položaji v insolventnih postopkih : magistrsko deloNik Hudarin, 2022, master's thesis Abstract: Smisel stvarnopravnih zavarovanj je zavarovati interese upnika t. j. poplačilo njegove terjatve. V smislu stvarnopravnih zavarovanj izstopata predvsem dva položaja in sicer zastavna pravica in fiduciarna zavarovanja. Ti stvarnopravni položaji bodo relevantni v primeru začetka stečajnega postopka ali izvršbe nad prezadolženim dolžnikom. Ta materija je izredno pomembna v današnjem času, ko se je zaradi razmer na trgu (kateremu je poleg vsesplošne recesije (finančne in ekonomske krize) usodni udarec zadala epidemija SARS-CoV-2) plačilna nedisciplina dolžnikov vrasla v družbo. Plačilna nedisciplina je (žal) vse pogostejši pojav v poslovni praksi. Razloge in izvore je najti na vseh področjih; od javnih naročil, kjer je merilo za izbiro pogodbenika (gospodarskega subjekta) najnižja cena, bančnih kreditov, ki zaradi slabih in težko dosegljivih pogojev za pridobitev kredita, male družbe teh pogojev pogosto ne dosegajo, vse do sodnih postopkov, kjer trn v peti predstavljajo predvsem razmeroma dragi in dolgotrajni sodni postopki, ki si jih male družbe ne morejo privoščiti.
Vse to je povzročilo domino efekt v verigi, kjer se je zaradi zamud pri plačilih ter s tem povezanim neplačevanjem dolžnikov, povzročilo neplačevanje ostalih členov v tej verigi. V največji meri so zaradi plačilne nediscipline prizadeti upniki. Zato je poslovna praksa razvila sodobne oblike stvarnopravnih zavarovanj, ki upniku omogočajo lažje in hitrejše poplačilo njegove terjatve. Tako zaključujem, da bodo upniki, ki so zavarovali svoje terjatve privilegirani pred drugimi upniki, ki svojih terjatev niso zavarovali oziroma imajo svoje terjatve zavarovane, vendar s slabšim vrstnim redom. In ravno to je ratio stvarnopravnih zavarovanj terjatev. Keywords: dolg, fiduciarna zavarovanja, insolventnost, izločitvena pravica, lastninska pravica, ločitvena pravica, stečaj, stvarno pravo, terjatev, zastavna pravica, zavarovana terjatev Published in DKUM: 06.01.2023; Views: 1086; Downloads: 274
Full text (734,87 KB) |
6. Gospodarska rast in zadolženost državSamuel Plečko, 2020, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih desetletjih se je začelo pojavljati vse več indicev, da višina javnega dolga zavira gospodarsko rast držav, kar pomeni, da prekomerno zadolževanje lahko povzroča negativen učinek pri razvoju države. V delu diplomskega projekta preučujemo povezavo med javnim dolgom in gospodarsko rastjo ter gospodarsko rastjo na prebivalca v petih razvitih državah in v petih državah v razvoju.
Sprva opredelimo klasično, keynesiansko, neoklasično in teorijo endogene gospodarske rasti ter opišemo njihove slabosti. Prav tako navajamo možne vplive javnega dolga na gospodarsko rast in opredelimo dejavnike, ki vplivajo na dolgoročno vzdržnost javnega dolga. Opravimo tudi pregled študij, ki raziskujejo učinke javnega dolga na gospodarsko rast.
V našem delu smo ugotovili, da pri večini analiziranih držav obstaja statistično značilen vpliv javnega dolga na gospodarsko rast. Vendar pa sta tako moč učinka kot tudi dolžniška meja, ko se pojavi vpliv javnega dolga na gospodarsko rast, pri razvitih državah višja kot pri državah v razvoju. Keywords: javni dolg, gospodarska rast, teorije gospodarske rasti Published in DKUM: 24.11.2020; Views: 1220; Downloads: 196
Full text (1,44 MB) |
7. Zadolženost japonskega gospodarstvaBetina Partl, 2020, undergraduate thesis Abstract: Japonsko gospodarstvo spada med svetovne velesile, vendar pa je dežela vzhajajočega sonca zelo negotova glede svoje zadolženosti. Japonski javni dolg je dvakrat višji, kot pa znaša njen bruto domači proizvod na letni ravni. Glavno problematiko predstavljajo javnofinančni izdatki, ki so namenjeni za socialno varnost. Japonska je država z največjim deležem starejšega prebivalstva, ki vsako leto bolj bremeni državno blagajno. Japonska se sooča tudi s počasno rastjo bruto domačega proizvoda in z deflacijskimi tendencami. Rešitev za deflacijo oblasti vidijo v politiki kvantitativnega sproščanja. Zaradi vse višjih javnofinančnih izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva in nizko stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, ugotavljamo, da ob sedanji fiskalni politiki ostaja vprašanje vzdržnosti javnega dolga na Japonskem ključno. Pogoj za dolgoročno vzdržnost javnega dolga in nižje razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom je višja gospodarska aktivnost in še korenitejše strukturne reforme skupaj z ukrepi fiskalne konsolidacije. Keywords: demografske spremembe, visok javni dolg, dolgoročna vzdržnost japonskega dolga. Published in DKUM: 23.11.2020; Views: 1135; Downloads: 65
Full text (1,11 MB) |
8. Primerjava samodejne in manualne ocene količine tehničnega dolga : magistrsko deloTilen Hliš, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali področje metod za ocenjevanje količine tehničnega dolga. Izvedli smo sistematičen pregled literature, s katerim smo raziskali metode, ki se uporabljajo v orodjih za samodejno ocenjevanje količine tehničnega dolga. Analizirali in zbrali smo orodja, ki te metode implementirajo. Na petih izbranih projektih razvoja informacijskih rešitev smo izvedli popis tehničnega dolga. Pri tem smo najprej izvedli manualno identifikacijo in ocenjevanje količine tehničnega dolga. Sledila je samodejna identifikacija in ocenjevanje količine tehničnega dolga s pomočjo orodij. V zaključnem delu popisovanja smo dobljene manualne in samodejne ocene med seboj primerjali in analizirali. Empirični podatki, pridobljeni v popisu nakazujejo na velik razkorak med manualno in samodejno oceno. Keywords: tehničen dolg, metode ocenjevanja, orodja, merjenje Published in DKUM: 03.07.2020; Views: 1681; Downloads: 264
Full text (2,60 MB) |
9. Primerjava gospodarstev slovenije in belgije s poudarkom na njunem javnofinančnem stanjuAna Milanez, 2018, undergraduate thesis Abstract: Belgija je gospodarsko bolj razvita država kot Slovenija. Značilnosti slovenske in belgijske fiskalne politike dobro pojasnjujejo nižjo raven njunega življenjskega standarda v primerjavi s Švedsko. Delež bruto vladnih investicij v % BDP obeh držav je nizek, po razpletu zadnje krize je še dodatno upadel. Nadpovprečno visoki proračunski izdatki za socialna nadomestila so med veliko recesijo v obeh državah narasli. Obe državi generirata največji obseg proračunskih prihodkov iz naslova davkov na dohodek in socialnih prispevkov. Slovenija je med zadnjo krizo prekinila s procesom razvojnega dohitevanja; recesijo realnega sektorja je poglobila finančna kriza. Proračunski primanjkljaj je tudi zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema med krizo narasel bolj kot v Belgiji, slovenski javni dolg je strmo narasel, zaradi česar so občutno narasli tudi stroški njegovega servisiranja. Belgija pa je med veliko recesijo svojo izhodiščno višjo raven javnega dolga obvladovala uspešneje. Ob posebej hitrem naraščanju proračunskih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, v kombinaciji z upadajočim trendom rasti outputa bo dolgoročno vzdržnost slovenskih in belgijskih javnih financ pogojevala uspešna nadaljnja fiskalna konsolidacija. Ugotavljamo, da je trenutno makroekonomsko okolje ugodno za vzdržno znižanje razmerja med javnim dolgom in outputom obeh držav. Pomembno pa je, da se ob fiskalnem naporu neto proračunski prihodki prestrukturirajo v kompozicijo, ki bo Sloveniji zagotovila dvig produktivnosti dela, v Belgiji pa pripomogla k zaviranju upada njene rasti ter dvignila raven agregatne zaposlenosti. Fiskalna preudarnost mora ostati prioriteta slovenske in belgijske ekonomske politike, v nacionalnem interesu obeh držav je omejevanje ciklične pristranskosti njenih nosilcev. Keywords: fiskalna politika, proračunski saldo, javni dolg, gospodarska rast Published in DKUM: 08.11.2018; Views: 2434; Downloads: 360
Full text (1,15 MB) |
10. Orodje za upravljanje tehničnega dolga pri razvoju informacijskih rešitevTilen Hliš, 2018, undergraduate thesis Abstract: Področje upravljanja tehničnega dolga velja za ključno točko v industriji razvoja informacijskih rešitev. Tehničen dolg je dolgoročno škodljiv. Na kratki rok ga lahko koristno izkoriščamo. Zaradi kontinuiranih sprememb na trgu in potrebe po agilnosti pri razvoju sodobnih informacijskih rešitev pridobivata sistematično vodenje in upravljanje tehničnega dolga vedno večjo veljavo. V diplomskem delu smo se osredotočili na metaforo tehničnega dolga in njegove tipe. Pozornost smo posvetili identifikaciji funkcionalnosti, ki jih razvijalci pričakujejo od orodja, ki bi jim pomagalo voditi tehnični dolg in pripadajoče aktivnosti ter pristope. Razvili smo spletno platformo in razširitveni modul izbranega razvojnega okolja za upravljanje tehničnega dolga. Keywords: tehničen dolg, upravljanje, spletna platforma, razširitveni modul Published in DKUM: 05.09.2018; Views: 2994; Downloads: 238
Full text (2,56 MB) |