| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Nadzorstvena dolžnost šole : magistrsko delo
Urška Kokot, 2023, master's thesis

Abstract: Nadzorstvena dolžnost šole je ena pomembnejših dolžnosti, ki se nalagajo šolam in učiteljem. Kljub temu pa je naša zakonodaja ne definira, zato se je moral pojem natančneje oblikovati skozi sodno prakso. Tako smo prišli do definicije, da je nadzorstvena dolžnost naloga šole, da poskrbi za potrebno varstvo in nadzorstvo nad otroki z namenom, da se prepreči nastanek škode. Obseg nadzora je seveda odvisen od mnogih dejavnikov, kot so starost otrok, duševna zrelost otrok, število nadzorovanih otrok. Nadzorstvene dolžnosti pa šola ni dolžna vršiti le v času pouka, temveč se razteza tudi na čas odmorov, čas šolskih izletov in na čas šolskih prireditev. Čeprav nadzorstvene dolžnosti ne definira nobeden izmed veljavnih zakonskih predpisov, jo vseeno posredno urejajo tako Obligacijski in Družinski zakonik kot Zakon o osnovni šoli ter drugi zakoni, ki urejajo področje izobraževanja v Republiki Sloveniji. Nadzorstvene dolžnosti pa se vseeno ne sme izvajati preveč strogo, saj je učencem treba pustiti dovolj prostora za osebnostni razvoj in samostojnost. Šola za opustitev nadzorstvene dolžnosti odgovarja odškodninsko, učitelj pa je lahko odgovoren tudi disciplinsko ali celo kazensko. Pri presojanju odškodninske odgovornosti šole se uporabijo splošna načela odškodninske odgovornosti, višina prisojene odškodnine pa je odvisna od številnih dejavnikov. Presojanje odgovornosti je oteženo, saj so oškodovanci skoraj vedno mladoletniki. Kazenska odgovornost za opustitev nadzorstvene dolžnosti izhaja izgarantne vloge učitelja, je pa vloga učitelja v kazenskem pravu še posebej zanimiva, saj se v njem prepletajo tako varovalne kot nadzorstvene garantne dolžnosti. Disciplinska odgovornost učitelja nastane na podlagi delovnega razmerja, ki ga ima učitelj sklenjenega s šolo. V Združenem kraljestvu nadzorstvena dolžnost šole izvira iz dejstva, da so otroci šoli zaupani v varstvo, od učiteljev pa se zahteva standard skrbi razumnega starša. V njihovi sodni praksi v zvezi z nadzorstveno dolžnostjo šole pogosto zasledimo pojem »in loco parentis«, kar pomeni namesto starša. Kljub vsemu pa je odgovornost šole za škodo odvisna od okoliščin posameznega primera.
Keywords: osnovna šola, dolžnosti učitelja, odškodninska odgovornost šole, odškodninska odgovornost učitelja, kazenska odgovornost učitelja, disciplinska odgovornost učitelja
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 289; Downloads: 60
.pdf Full text (1,05 MB)

2.
Pravne posledice izbrisa gospodarskih družb brez likvidacije : magistrsko delo
Sara Tajnik, 2021, master's thesis

Abstract: Oblikovanje tržnega gospodarstva, kot ga poznamo danes, je zahtevalo veliko število žrtev, tako pravnih oseb kot tudi fizičnih. Osamosvojitev Slovenije je bila poglavitni razlog za sprejemanje nove zakonodaje na vseh področjih, med drugim tudi na področju korporacijskega prava. Novonastala država je sprva spodbujala k ustanovitvi podjetij, a so kmalu nastopile težave, ker so se v podjetniške vode podali neizkušeni podjetniki, kar je povzročilo, da je bilo v sodni register vpisano veliko število nedelujočih, nelikvidnih podjetij, v nekaterih primerih tudi brez premoženja ali zaposlenih, kar je po mnenju zakonodajalca predstavljalo grožnjo gospodarskemu trgu. Še pred začetkom 21. stoletja zakonodajalec sprejel zakonsko ureditev, ki je ne pozna nobena druga država, in sicer omogočala je prisilen izbris gospodarskih družb iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez predhodno opravljenega postopka likvidacije družbe, če so bili izpolnjeni ne tako zahtevni kriteriji za izbris podjetja, hkrati pa so na družbenike in delničarje (v nadaljevanju: družbeniki) ex lege prešli dolgovi izbrisane družbe, za katere so odgovarjali solidarno in neomejeno. Takšna odgovornost je v praksi povzročila izvršbe na zasebnem premoženju fizičnih oseb, ki so bile vpisane v sodni register kot družbeniki kapitalskih družb. Zakonska ureditev je bila sporna z vidika treh pravnih področij, katerih načela so bila z začetkom veljavnosti zakona prekršena, to so ustavno, korporacijsko in civilno pravo, vendar je pred razveljavljenjem zakonodaje nastala škoda tako gospodarskim družbam neposredno z dejanjem izbrisa kot tudi v zasebni sferi posameznikov oziroma družbenikov kapitalskih družb. Zakonodajalec je sprejetje sporne zakonske ureditve skušal utemeljiti kot sankcijo za neupoštevanje kogentnih določb (jus cogens) drugega zakona, na katerega je napotovala. Izpostavljeno je bilo tudi dejstvo, da bi bila sodišča ob običajnem vodenju stečajnih postopkov nad podjetji preobremenjena. Korporacijska zakonodaja je, preden je bila leta 2011 ugotovljena kot protiustavna in nesorazmerna, veljala presenetljivih 12 let in za seboj pustila negativne posledice, večkrat je bila izpodbijana na Ustavnem sodišču in enkrat celo na Evropskem sodišču za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP), vendar je bilo šele na slednjem ugotovljeno, da so oškodovanci zakonodaje na vseh nacionalnih instancah postavljali napačna vprašanja s tega področja, in sicer družbeniki so na nacionalnih instancah zatrjevali, da so direktni oškodovanci, morali pa bi se sklicevati, da so sekundarno oškodovani. Zakonodajalec je, ko je leta 2011 opazil svojo napako sprejetja sporne zakonodaje, ki je dala državi možnost tako radikalnega posega v različna področja prava in pravice ne le družb, ampak tudi njenih družbenikov osebno, s številnimi zakoni neuspešno poskušal odpravljati daljnosežne posledice do leta 2021, ko je bil Državnemu svetu prvič podan predlog zakona, ki vključuje odškodninsko odgovornost države.
Keywords: Izbris iz sodnega registra po uradni dolžnosti, prisilno prenehanje, finančno poslovanje družb, spregled pravne osebnosti, aktivni družbeniki, pasivni družbeniki, večkratna sprememba zakonodaje, saniranje posledic, drugačen pristop s strani ESČP.
Published in DKUM: 11.10.2021; Views: 1259; Downloads: 163
.pdf Full text (1,28 MB)

3.
Priče v kazenskem postopku : magistrsko delo
Gal Safran, 2021, master's thesis

Abstract: Zasliševanje prič je v kazenskih postopkih najpogosteje uporabljeno dokazno sredstvo, s katerim se pridobi izpoved osebe, ki ni obdolženec, znano pa ji je kaj o dejstvih, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku. Osebe, ki so sposobne pred sodiščem podati razumno izjavo, oziroma za to ne obstaja nobenih pravnih ali dejanskih ovir in so posledično sposobne biti priča v kazenskem postopku, delimo na več vrst, na delitev pa lahko vpliva njihova starost, neposredna ali posredna zaznava dejstev, morebitni varnostni ukrepi, ki jih ščitijo in drugi dejavniki. Status priče posamezniku prinaša vrsto pravic, ki jih lahko v postopku uveljavlja in ki olajšujejo njegov položaj, med katerimi velja izpostaviti pravico odklonitve odgovora na posamezna vprašanja, odgovor na katera bi za pričo ali njene bližnje sorodnike lahko povzročil hudo sramoto, znatno materialno škodo ali pa jih spravil v kazenski pregon ter dolžnosti, ki jih mora dosledno spoštovati, da se izogne predpisanim sankcijam, med katerimi pa sta najpomembnejši dolžnost odzvati se vabilu in pričati po resnici. Priča se mora vabilu na zaslišanje odzvati v vsakem primeru, četudi ne bi smela biti zaslišana kot priča ali pa ima pravico odreči pričevanje, ob pričetku zaslišanja pa ji sodišče da ustrezen pravni pouk in jo identificira. Samo zaslišanje nato poteka v dveh delih, prostem pripovedovanju, kjer se od priče zahteva, da pove vse, kar ve o zadevi, in postavljanju vprašanj, s katerimi se izpoved dopolni, preizkusi in razjasni. V kazenskem postopku se lahko uporabi tudi izpovedbo priče, ki jo je le-ta dala v tujini na podlagi zaprosila sodišča, prav tako pa je mogoče zaslišanje priče opraviti preko videokonference z uporabo tehničnih sredstev za prenos slike in glasu, na takšen način pa se lahko opravijo tudi celotni predobravnavni naroki in glavne obravnave. Izpovedbe prič so lahko precej nezanesljivi dokazi, saj so odvisne od številnih objektivnih in subjektivnih okoliščin, sodišče pa dokazno vrednost pričevanja prosto presoja skozi prizmo sposobnosti priče zaznavanja dejstev, predelave zaznanega, pomnjenja zaznanih dejstev in sposobnosti reprodukcije zaznav ter številnih dejavnikov, povezanih z njimi. Kljub temu pa je izpovedba priče pogosto zelo pomembno ali celo edino dokazno sredstvo, predvsem v primerih, ko ni materialnih dokazov, ali pa so pomanjkljivi.
Keywords: priče, dolžnosti prič, pravice prič, sposobnost biti priča, privilegirane priče, zaslišanje priče, ukrepi varovanja prič, dokazna vrednost pričevanja, pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče.
Published in DKUM: 28.06.2021; Views: 2715; Downloads: 274
.pdf Full text (517,10 KB)

4.
Hrestomatija medicinskega prava
2020, textbook

Abstract: Monografija je posvečena izbranim vprašanjem medicinskega prava, ki se navezujejo z večih vidikov na pacientove pravice, dolžnosti in odgovornosti. Pacient namreč danes ni več pasivni akter, temveč se je spremenil v aktivnega akterja, ko se sprejemajo odločitve glede njegove zdravja in celo življenja. Ker pa sta pravo in medicina zelo dinamični področji, je bilo razumevanje pacientovih pravic v zadnjih letih deležno naglega razvoja in s tem povezanimi spremembami zakonodaje v Sloveniji in na Hrvaškem, kakor tudi na EU in mednarodni ravni. Obogatila se je tudi sodna praksa, ki ima prav tako ključen pomen na področju razvijanja in sodobnega pristopanja k problematika razumevanja pacientovih pravic, Monografija podaja širok pristop k obravnavi sedanjih pravnih vprašanj tega področja (npr. varstvo podatkov, pravica do zasebnosti, kazenska odgovornost, soodgovornost pacienta ....), kakor tudi vprašanj, ki jih medicina, pravo in nenazadnje (bio)etika odpirata glede pacientovih pravic, dolžnosti in odgovornosti na eni strani, kakor tudi glede pristojnosti, kompetenc in odgovornosti zdravstvenih delavcev, zdravstvenih organizacij in zdravstvenih sistemov na drugi strani.
Keywords: pravice in dolžnosti pacienta, bioetika, načelo samoopredelitve, odškodninska in kazenska odgovornost, cepljenje, matične celice, umetna inteligenca.
Published in DKUM: 04.03.2020; Views: 1125; Downloads: 107
URL Link to file

5.
Policija - navijači, varnost na športnih prireditvah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Urška Vedlin, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom »Policija – navijači, varnost na športnih prireditvah« smo predstavili problematiko nasilja na športnih prireditvah; predvsem smo se osredotočili na nogometne tekme. V prvem delu naloge smo opisali vrste in oblike nasilja na športnih prireditvah, dolžnosti organizatorja ter dejavnosti in pooblastila policije. V drugem delu smo se osredotočili na pravno ureditev varovanj športnih prireditev v Sloveniji in še v dveh tujih državah (na Hrvaškem in v Veliki Britaniji). Naslednje poglavje je namenjeno preventivnemu ukrepanju proti izgredom v Sloveniji: na kratko smo opisali zakone, ki omejujejo kršitelje na nogometnih prireditvah. V četrtem poglavju smo opisali ogled tekme med Mariborom in Olimpijo. V zadnjem poglavju smo predstavili intervju s članoma navijaške skupine Viole. V delu smo predvsem ugotavljali, kakšna je pravna ureditev nasilja na športnih prireditvah in kakšno je (preventivno) ukrepanje ter delo policije, proti navijačem v Sloveniji. Analizirali smo nogometno tekmo med slovenskima nogometnima kluboma NK Maribor in NK Olimpija. Ugotovili smo šest kršitev JRM, pet sumov posedovanja prepovedane droge, dvanajst primerov posedovanja pirotehnike in en izrečen ukrep prepovedi obiskovanja športnih prireditev. Na podlagi obravnavane problematike smo ugotovili in potrdili hipotezi, da v Sloveniji nimamo posebnega zakona, ki bi urejal problematiko navijaških izgredov, ter da Slovenija primerno sledi ukrepom Sveta Evrope proti nasilnežem na nogometnih tekmah, zlasti ukrepom Evropske konvencije o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev. Zavrnili pa smo hipotezo, da v Sloveniji nismo poostrili kazni proti kršiteljem na nogometnih tekmah z namenom, da se izgredi ne bi več dogajali. Ker je nasilje na športnih prireditvah nekaj vsakdanjega, je zelo pomembno, kako ga zmanjšati in nadzorovati. Tako so v delu podani tudi predlogi za izboljšave (sprejem dodatne specifične zakonodaje, ozaveščanje ljudi, morebitne spremembe v kadru, ki skrbijo za varnost itd.).
Keywords: diplomske naloge, nasilje na športnih prireditvah, izgredi, dolžnosti organizatorja, policija, preventivno ukrepanje, tekma, navijaška skupina Viole, intervju
Published in DKUM: 26.06.2019; Views: 1281; Downloads: 138
.pdf Full text (874,48 KB)

6.
Vpogled v otrokove dolžnosti doma in v šoli
Lucija Budja, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Vpogled v otrokove dolžnosti doma in v šoli je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V njej je predstavljen vpogled v opravljanje dolžnosti otrok tako doma, kot tudi v šoli. Teoretični del magistrske naloge zajema pregled znanstvenih ugotovitev o družini, vzgoji, vzgojnih stilih in odgovornosti. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili, katere zadolžitve otroci opravljajo doma in katere v šoli, na kakšen način pomagajo staršem ter kako pogosto opravljajo določene zadolžitve. Sodelovalo je 200 učencev 3. in 6. razredov treh osnovnih šol, ki spadajo v Mestno občino Maribor. Ugotovili smo, da se tretješolci in šestošolci zavedajo svojih dolžnosti ter jih v veliki meri tudi poznajo. Ugotovili smo tudi, da tretješolci več dolžnosti opravljajo v šoli kot doma, medtem ko šestošolci več dolžnosti opravljajo doma kot v šoli. Prav tako smo ugotovili, da dekleta opravljajo več zadolžitev v primerjavi z dečki.
Keywords: Otrok, dolžnosti, družina, vzgoja, odgovornost.
Published in DKUM: 20.11.2018; Views: 1423; Downloads: 172
.pdf Full text (1,65 MB)

7.
Otrokova največja korist kot pravni standard v družinskopravnih zadevah
Daša Gita Lainšček, 2018, master's thesis

Abstract: Otrok je vsako človeško bitje, ki je mlajše od 18 let. Na takšni definiciji otroka temeljijo slovenska zakonodaja in mednarodni pravni viri. Predvsem zaradi svoje starosti in s tem povezane neizkušenosti, nezrelosti ter ranljivosti velja, da otrok potrebuje zaščito, varstvo in pomoč. Intenziteta zaščite otrok, pomen njihovih pravic in vsebina so se z leti ter vzporedno z razvojem družbe spreminjali. Otrok je postal subjekt, ki mu pripadajo lastne pravice. V trenutno veljavni zakonodaji lahko najdemo različne pravne institute, ki otroka varujejo v številnih življenjskih situacijah, v katerih se lahko znajde. Pri vseh dejavnostih, ki neposredno ali posredno zadevajo otroka, ne glede na to, ali jih vodijo državne ali zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, mora biti načelo otrokove največje koristi glavno vodilo. Gre za pravni standard, ki ga je potrebno zapolniti v vsakem konkretnem primeru. Upoštevati je treba okoliščine, ki posamezni primer opredeljujejo ter ga konkretizirajo. Najpomembnejši mednarodno pravni dokument, ki se dotika vprašanja otrokovih pravic ter izrecno uveljavlja načelo otrokove največje koristi kot vodilo pri odločanju v zadevah, ki se tičejo otrok, je Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Sklicevanje na to izredno pomembno načelo najdemo še v številnih drugih pravnih aktih, mednarodnih in nacionalnih razsežnosti. Zaradi nedoločenosti tega pravnega standarda se sodniki, strokovni delavci in drugi v praksi velikokrat srečujejo s težavami pri njegovi opredelitvi. Kot vodilo otrokove koristi jim predstavljajo določena splošna pravna načela, otrokove pravice, pravice in dolžnosti staršev ter drugi instituti prava, ki otroka skušajo zaščititi ter mu nuditi vso potrebno varstvo.
Keywords: otrok, načela družinskega prava, pravni standard, otrokova največja korist, vsebina otrokove koristi, otrokove pravice, dolžnosti staršev
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 2506; Downloads: 481
.pdf Full text (1,27 MB)

8.
Vpliv izostankov pacientov na čakalne dobe radioloških preiskav
Barbara Steblovnik Čater, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: S problemom čakalnih vrst v zdravstvu se soočajo vse razvite države, tudi Slovenija. Čakalne dobe za nekatere radiološke preiskave (računalniška tomografija, magnetna resonanca in ultrazvok) so se na Radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečale. Namen raziskave v magistrskem delu je bil ugotoviti, kakšen vpliv imajo izostanki pacientov na čakalne dobe pri teh radioloških preiskavah v omenjeni bolnišnici. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je sestavljalo 12 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavo, ki smo jo izvedli septembra 2016, je bilo vključenih 142 pacientov, ki na predvideni termin niso prišli na radiološko preiskavo in se za svoj izostanek niso opravičili. Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistiko s pomočjo programa SPSS Statistics 19. Za preverjanje hipotez smo uporabili neparametrični binominalni test tega programa. Rezultati raziskave: Analiza rezultatov je pokazala, da več polovica (61,3 %) anketiranih ne pozna člena Zakona o pacientovih pravicah, ki jim nalaga dožnost pravočasnega obveščanja o morebitnem izostanku na preiskavo. Kot razlog za njihov izostanek jih je največ (31,7 %) navedlo, da so pozabili, da imajo preiskavo. Večina anketiranih (71,8 %) meni, da bi se zaradi njihove pravočasne odpovedi preiskave skrajšale čakalne vrste, zelo podoben odstotek (78,9 %) jih tudi meni, da je čakalna doba na preiskavo predolga.
Keywords: čakalne dobe, pacientove pravice in dolžnosti, radiološke preiskave, Radiološki oddelek Splošne bolnišnice Celje
Published in DKUM: 20.07.2017; Views: 1768; Downloads: 233
.pdf Full text (1,79 MB)

9.
POMILOSTITVENI POSTOPEK V PRAKSI
Nataša Slana, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pomilostitveni postopek v Republiki Sloveniji se lahko začne na dva načina, in sicer na prošnjo obsojenca ali po uradni dolžnosti. Diplomska naloga opisuje, kako postopka potekata v praksi, ju opredeljuje, razčlenjuje ter prikazuje posamezne faze postopkov ter razkriva vsebino poročil in mnenj pristojnih organov. Pomilostitveni postopek na prošnjo obsojenca je v diplomski nalogi predstavljen vse od prošnje obsojenca, odstopa vloge sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji, predhodnega postopka, ki ga vodi sodišče, ko zbira poročili centra za socialno delo in zavoda za prestajanje kazni zapora, do obrazloženih mnenj sodišča in tožilstva o pomilostitvi, vključno s tem, kakšni kriteriji oziroma okoliščine morajo biti podane za pozitivno mnenje pristojnega organa oziroma pozitivni predlog ministra za pravosodje, ter vse do tega, kako o pomilostitvi odloča predsednik republike, do oblike ukaza za pomilostitev, obvestila kazenski evidenci o morebitnem izbrisu obsodbe in obvestila obsojencu glede odločitve predsednika o pomilostitvi. Pomilostitev po uradni dolžnosti je postopkovno drugačna, saj gre za neposreden predlog ministra predsedniku republike, naj določnega obsojenca oziroma obdolženca pomilosti. Od rednega postopka se razlikuje v tem, da je predlagatelj postopka minister, ki določene organe pozove, naj podajo svoje predloge, ter da je v postopku za pomilostitev po uradni dolžnosti možen tudi odpust kazenskega pregona, sami kriteriji za presojo o upravičenosti pomilostitve pa so podobni pomilostitvi na prošnjo. Pomilostitev je akt milosti, ki ga izda predsednik republike, če so v konkretnem primeru na strani storilca podane okoliščine, ki jih sodišče v okviru sojenja na podlagi zakona ni moglo upoštevati, so pa v korist obsojenca, ali okoliščine, ki nastanejo po tem, ko je kazen že izrečena in je sodba pravnomočna, ali če obstajajo razlogi, ki terjajo korekcijo morebitne strogosti zakona oziroma višine izrečene kazni, ko bi v posamičnem primeru sodna odločba pomenila nepravično odločitev, ali pa če obstajajo izključno okoliščine, ki narekujejo milejši odnos do storilca. Pomilostitev se torej uporablja v izjemnih okoliščinah in restriktivno. Pomilostitev je predsednikova diskrecijska pravica, zato ni vezan na mnenja oziroma predloge, ki jih v pomilostitvenem postopku podajo pristojni organi, mu pa pomagajo pri sprejetju odločitve. Diplomska naloga institut pomilostitve najprej pojmovno in zakonsko opredeli, nato pa primerja z ostalimi sorodnimi instituti, in sicer z amnestijo, sodno rehabilitacijo, alternativnimi oblikami izvrševanja kazni, namreč vikend zaporom, delom v splošno korist ter hišnim zaporom, ter s pogojnim odpustom. Prikazuje tudi število dejanskih pomilostitev glede na število vloženih prošenj in predlogov po uradni dolžnosti od leta 2008 do 2015. Naloga predstavi tudi določene težave in pomanjkljivosti postopka ter ponudi možne spremembe, vključno z izboljšavami v smislu zakonskih sprememb ter sprememb glede vrste gradiva, ki se zahteva v konkretnem postopku.
Keywords: pomilostitev, pomilostitveni postopek na prošnjo, pomilostitveni postopek po uradni dolžnosti, obsojenec, akt milosti, primerjava pomilostitve z ostalimi instituti
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1392; Downloads: 225
.pdf Full text (361,20 KB)

10.
Vloga osnovne šole pri prepoznavanju spolnih zlorab otrok : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Eva Prošek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene definicije spolne zlorabe otrok, oblike ter faze v katerih zloraba poteka. Prav tako so v prvem delu opisani znaki spolnih zlorab, značilnosti žrtev ter ukrepanje s strani šole. V drugem delu so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo želeli ugotoviti, ali zaposleni poznajo mehanizme, ki jih ima šola za odkrivanje in prijavo spolnih zlorab otrok, ter koliko so ozaveščeni o tej problematiki. Anketo smo izvedli na izbrani osnovni šoli. Izpolnjevali so jo uslužbenci šole, tako pedagoški kot nepedagoški delavci. Rezultati raziskave so pokazali, da je velika večina anketiranih mnenja, da je prepoznavanje znakov zlorab otrok pri njihovem delu zelo pomembno. Prav tako jih veliko meni, da bi znake, ki jih kaže zlorabljen otrok, do neke mere znali prepoznati. Rezultati so pokazali, da so uslužbenci pozitivno naravnani k preventivi zlorab otrok, vendar imajo na tem področju pomanjkljivo znanje. Razlog za to se, glede na rezultate ankete, skriva v pomanjkanju ozaveščenosti o protokolih za prepoznavanje in preprečevanje zlorab otrok na osnovnih šolah. Kot največji dejavnik za neprijavo suma zlorabe otroka so izpostavili strah, da bi napačno prepoznali simptome spolne zlorabe.
Keywords: spolne zlorabe, otroci, odkrivanje, ukrepi, dolžnosti, preprečevanje, osnovne šole, izobraževanje, preventivni programi, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 1900; Downloads: 141
.pdf Full text (795,20 KB)

Search done in 0.61 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica