| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
RAST, PARAMETRI FOTOSINTEZE IN PRIDELEK SLADKE KORUZE V ODVISNOSTI OD ZASTIRK, DUŠIKOVIH GNOJIL IN OSKRBE Z VODO
Milojka Fekonja, 2010, dissertation

Abstract: Opomba: Doktorska disertacija je pisana v angleškem jeziku.
Keywords: Opomba: Doktorska disertacija je pisana v angleškem jeziku.
Published: 23.11.2010; Views: 3878; Downloads: 279
.pdf Full text (1,66 MB)

2.
Besedilnovrstne značilnosti nemških medmrežnih dnevnikov s stališča teorije naravnosti
Dejan Kopold, 2011, dissertation

Abstract: Na prvi pogled se jezikovna raba v nemških medmrežnih dnevnikih bistveno ne razlikuje od tiste v drugih splošnih in medmrežnih besedilih, v katerih prevladuje uporaba pisnega prenosnika. Vendar nam že nekoliko podrobnejša primerjava besedil med seboj razkriva, da medmrežni dnevniki vsebujejo več prvin ustnega pogovornega jezika, kot je to sicer značilno za pisno posredovana sporočila. Glede na dejavnike, kot so pisni prenosnik, prostorski odmik med udeleženci, časovni zamik v komunikaciji, javni značaj pogovora in socialna tujost med udeleženci, je v medmrežnih dnevnikih pričakovati manj naravna izrazna sredstva, ki so bolj značilna za pisno obliko izražanja. Medmrežni dnevniki so namreč pretežno monološka besedila, ki se pretežno opirajo na pisni prenosnik in se oblikujejo brez vidnega in slušnega stika. Vendar se pri poglobljeni analizi besedil ugotavlja, da se v medmrežnih dnevnikih zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravno okolje sporazumevanja. Na tej osnovi je bila zasnovana tudi osnovna domneva (H0) dela, ki se glasi: »V medmrežnih dnevnikih se zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravne razmere sporazumevanja (tj. pisni prenosnik, prostorski odmik in/ali časovni zamik, javni značaj, socialna tujost udeležencev itd.).« Za dokazovanje številnih napovedi, izpeljanih iz osnovne domneve H0, je sledilo nekajletno zbiranje in analiziranje gradiva. Tako sta metodološko nastala dva tipa raziskovanih vzorcev, osnovni vzorec (ov) in kontrolni vzorec (kv1-4), ki pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst. Osnovni vzorec (ov) obsega naključno izbrane, vsakdanje, medmrežne dnevnike različnih zvrsti, kot so zasebni, politični, novinarski, potovalni idr. medmrežni dnevniki. Kontrolni vzorec (kv1-4) pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst in vsebuje besedila vsakdanjih pogovorov (kv1), telefonatov (kv2), klepetalniških besedil (kv3) ter pravnih besedil (kv4). Sestavljen je po principu bližine besedilne vrste v primerjavi z medmrežnimi dnevniki, in to od najbližjih besedilnih vrst do najbolj oddaljenih besedilnih vrst. Delni kontrolni vzorci so bili izbrani na podlagi lestvice naravnosti besedil, na eni strani prototipično konceptualno ustnega (+d (obojestransko sporočanje – dialognost), +f (vidni/slušni način sporočanja – face to face), +m (ustni/zvočni prenosnik)) in na drugi strani prototipično konceptualno pisnega (-d, -f, -m) jezika. Sledila je deduktivna izpeljava (delovnih) napovedi iz osnovne domneve H0 in za njihovo dokazovanje je bila v vseh primerih uporabljena kvantitativna statistična metoda. Rezultat predstavlja statistično primerjavo značilnosti osnovnega (ov) in kontrolnega vzorca (kv1-4). Za preverjanje napovedi in interpretacijo rezultatov je bila v delu uporabljena statistična primerjava besedil osnovnega vzorca (ov) in vseh besedil kontrolnega vzorca (kv1-4). Za statistično preverjanje napovedi sem uporabljal Studentov preizkus T (T-test) in HI-kvadrat preizkus (χ2-test). V napovedi 1 (N1), katere naslov je STOPNJA IZRAZNE ZAPLETENOSTI, so me zanimala predvsem tri področja. Prvo področje obsega vprašanje povprečne dolžine povedi (tj. povprečnega števila besed v njej). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta v medmrežnih dnevnikih (ov) zaradi pisnega prenosnika, manjše izrazne zapletenosti in nepomanjkanja časa gibala med klepetalniškimi besedili (kv3) in pravnimi besedili (kv4). Drugo področje obsega deleže večstavčnih povedi s priredjem (tj. takih, v katerih imamo dva ali več glavnih stavkov). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta napoved zaradi konceptualno ustne oblike načrtovanja povedi v besedilih medmrežnih dnevnikov (ov) približevala deležu večstavčnih povedi s priredjem, ugotovljenih v vsakodnevnih pogovorih (kv1). Tretje področje prve napovedi pa obsega deleže
Keywords: nemški jezik, germanistika, besediloslovje, doktorska disertacija, jezikovna izrazna zapletenost, konceptualna ustnost, konceptualna pisnost, teorija naravnosti, sinhroni in asinhroni medmrežni pisni prenosniki, klepetalnice, medmrežni dnevnik(i), ikonična sredstva, akronimi, kazalna sredstva
Published: 29.09.2011; Views: 2864; Downloads: 158
.pdf Full text (4,31 MB)

3.
DEJAVNIKI VPLIVA NA KVALITETO DOKTORSKEGA ŠTUDIJA NA MEDICINSKI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI
Marjetka Kuhar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na kvaliteto doktorskega študija in na uspešnost doktorandov pri raziskovalnem delu v času ustvarjanja doktorske disertacije in po njem. V raziskavo so bili zajeti doktorandi doktorskega študija Biomedicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL), ki so prijavili temo doktorske disertacije od leta 1995 do leta 2005. Podatke o doktorandih smo pridobili in izpisali iz internega gradiva Medicinske fakultete UL in iz javno dostopnih baz podatkov s pomočjo informacijskih sistemov Sicris, Cobiss in PubMed, ter jih analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS 19. Raziskava je pokazala, da se je število doktorandov na doktorskem študiju Biomedicine na Medicinski fakulteti UL z leti povečevalo, pri čemer se je povečal vpis diplomantov drugih fakultet (Biotehniška fakulteta UL, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Fakulteta za farmacijo UL, Veterinarska fakulteta UL,...). Dokazali smo, da so diplomanti z drugih fakultet v povprečju objavili več člankov na temo doktorske disertacije, revije, v katerih so objavili svoje članke, pa so imele tudi višji faktor vpliva, v primerjavi z revijami, v katerih so objavljali diplomanti medicinskih fakultet (Medicinska fakulteta UL, Medicinska fakulteta v Zagrebu, Medicinska fakulteta v Beogradu,...). Dokazali smo tudi povezavo med številom člankov diplomantov medicinskih fakultet, ki so jih objavili v nadaljnji raziskovalni karieri in Hirschevim indeksom, ki velja za enega pomembnejših kazalcev znanstvene odličnosti. Ugotovili smo statistično pomembne razlike med spoloma po starosti ob zagovoru doktorske disertacije, po času od diplome do zagovora, kot tudi po številu objavljenih člankov v nadaljnji raziskovalni karieri. Prav tako smo dokazali, da so doktorandi, ki so v času dodiplomskega študija prejeli nagrade, prej zaključili doktorski študij, kot nenagrajeni doktorandi. Nismo pa uspeli dokazati vpliva kliničnega dela na uspešnost doktorskega študija. Pri primerjavi doktorandov glede na število člankov, ki so jih objavili v nadaljnji raziskovalni karieri, so bile ugotovljene le statistično pomembne razlike v časovnem obdobju, v katerem so te članke objavili.
Keywords: doktorski študij, doktorand, doktorska disertacija, dejavniki vpliva, število člankov
Published: 06.05.2014; Views: 1173; Downloads: 87
.pdf Full text (1,34 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica