1. Vloga elektronskih dokazov v pravdnem postopku : doktorska disertacijaKristjan Zahrastnik, 2025, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija interdisciplinarno in holistično obravnava pojav ter vlogo elektronskih dokazov v pravdnem postopku. Elektronski dokazi imajo svojevrstne značilnosti, zaradi katerih jih ne moremo preprosto umestiti in obravnavati v okviru tradicionalnih dokaznih sredstev slovenskega pravdnega postopka. Raznolike lastnosti elektronskih dokazov se kažejo zlasti v njihovi nematerialnosti, sposobnosti tehnološke obsoletnosti, obsežnosti, spremenljivosti in volatilnosti. Tovrstni podatki so lahko zaradi ubikvitete digitalnih naprav, ki bodisi samoniklo bodisi s človeškim dejanjem ustvarjajo elektronske podatke, ključni pri dokazovanju trditev strank o obstoju oziroma neobstoju dejstev, relevantnih za odločbo. Normativna ureditev dokazovanja z elektronskimi dokazi v nacionalni in nadnacionalni zakonodaji ponuja zgolj skopo, a hkrati nujno ogrodje, ki zagotavlja, da se elektronskim podatkom ne sme odreči dopustnosti ter dokazne vrednosti samo zaradi njihove elektronske oblike. Zadevna doktorska disertacija začetno obravnava način umestitev elektronskih dokazov med dokazna sredstva pravdnega postopka, pri čemer izhaja iz afinitete s tradicionalnimi dokaznimi sredstvi, četudi slednja niso prilagojena posebnostim dokaznega postopka z elektronskimi dokazi. Umestitev elektronskih dokazov med stvarna dokazila temelji na premisi izpolnjevanja kvalifikatornih elementov listine. V kolikor dokaz ne izpolnjuje teh kvalifikatornih elementov, se ga podvrže dokazovanju z dokaznim sredstvom ogleda. Takšen način kazuistične umestitve se dopolnjuje še z dopustnostjo dvojne umestitve dokaza med različna dokazna sredstva, glede na okoliščine in namen dokazovanja. Doktorska disertacija nato izpostavlja pravne in tehnično-procesne izzive rokovanja z elektronskimi dokazi, ki obsegajo dileme dopustnosti, presoje verodostojnosti, ocenjevanje dokazne vrednost, predložitve, zavarovanja, izvedbe in hrambe elektronskih dokazov. Spremenljivost in volatilnost kot imanentni lastnosti elektronskih dokazov vplivata na celoten postopek rokovanja z elektronskimi dokazi. Osrednji poudarek je namenjen ovrednotenju vpliva spremenljivosti in volatilnost na presojo verodostojnosti elektronskega dokaza kot elementa ocenjevanja dokazne vrednosti. Pri tem mora sodišče upoštevati podatke o dokazu (metapodatke) in pravne učnike opremljenosti dokaza z elektronskim podpisom. Dosledno mora tudi aplicirati dogmatiko o dokaznem bremenu. Pri presoji verodostojnosti je bistvenega pomena ohranitev integritete elektronskega dokaza, ki se lahko zagotovi zgolj z ustrezno predložitvijo, izvedbo in hrambo. Zmožnosti informacijskega sistema v civilnih postopkih, kljub normativno-pravni podlagi, še niso na ravni, ki bi omogočale predložitev, izvedbo in s hrambo dokaza v elektronskem okolju. Zaradi tega se pojavlja ambivalentnost (pravnega) zavedanja o krhkosti elektronskih dokazov in brezbrižnega zanemarjanja jamstev pri dejanskem razpolaganju z njimi. V nadaljevanju doktorske disertacije so obravnavani primerjalnopravni in čezmejni vidiki dokazovanja z elektronskimi dokazi. V primerjalnopravnem sklopu je opravljena analiza med pravno ureditvijo elektronsko shranjenih podatkov v civilnim postopku pred sodišči Združenih držav Amerike, elektronskih dokazov v nemškem civilnem postopku in elektronskih dokazov v slovenskem pravdnem postopku. Temu sledi še obravnava vloge elektronskih dokazov v čezmejnih postopkih pridobivanja dokazov, ki temeljijo na Uredbi o pridobivanju dokazov. Uredba navkljub nedavni prenovitvi ne vsebuje posebnih določb, ki bi odpravljale neskladja nacionalnih ureditev držav članic EU glede predložitve stvarnih dokazil in omogočale boljše razumevanje taksonomije elektronskih dokazov na nadnacionalni ravni.
Keywords: elektronski dokaz, pravdni postopek, umestitev elektronskih dokazov med dokazna sredstva, verodostojnost elektronskih dokazov, dokazna vrednost elektronskih dokazov, predložitev elektronskih dokazov, hramba elektronskih dokazov
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (10,58 MB) |
2. DOKAZNA SREDSTVA PO ZPPJasmina Škundrić, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem predstavila dokazna sredstva, ki jih v svojih določbah ureja Zakon o pravdnem postopku. V prvih dveh poglavjih sem zaradi lažjega razumevanja predstavila civilni pravdni postopek, temeljna načela civilnega pravdnega postopka, povezana z dokaznimi sredstvi, ter dokazovanje in izvajanje dokazov.
Zakon o pravdnem postopku določa pet dokaznih sredstev, in sicer so to ogled, listine, priče, izvedenci in zaslišanje strank. V osrednjem delu naloge sem podrobneje predstavila dokazno sredstvo ogled, nekaj njegovih osnovnih značilnosti ter njegovo uporabo v sodni praksi. Prav tako je za sam pravdni postopek pomembno dokazno sredstvo tudi listina, ki jo morajo sodišču predložiti stranke postopka. V tem poglavju se seznanimo tudi, kako postopati v primeru, ko stranka z listinami, na katere opira svoj zahtevek, ne razpolaga. Novost iz novele ZPP-D iz leta 2008, o kateri so različna stališča, je povzetek bistvenih navedb, ki ga mora sodišču predložiti stranka. Pomembno dokazno sredstvo so tudi priče. V diplomskem delu je podrobneje opisan postopek s pričami, dolžnosti in pravice prič ter kdo sploh lahko kot priča nastopa na sodišču. V zadnjem času imajo med dokaznimi sredstvi vedno večjo vlogo izvedenci. Pomembno je vedeti, kdo je lahko izvedenec, kakšne so njegove pravice in dolžnosti ter kaj vse mora obsegati njegovo delo. Zadnje, vendar prav tako pomembno, dokazno sredstvo je zaslišanje strank, ki ga sodišče, zaradi razpravnega načela, izvede le, kadar ga predlaga katera izmed strank.
Vsa teorija o dokaznih sredstvih je podkrepljena tudi s številnimi primeri sodne prakse.
Keywords: dokazna sredstva, ogled, listina, priča, izvedenec, zaslišanje strank
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 2671; Downloads: 397
Full text (1015,39 KB) |
3. Vprašalnik za obravnavo žrtve spolne zlorabeIztok Takač, Tina Bizjak, Darja Arko, 2013, review article Abstract: Oskrba žrtve spolnega nasilja od zdravnika preiskovalca zahteva natančen klinični pregled, zavarovanje sledi, psihološko podporo in ustrezno zdravljenje. Z njim se največkrat srečamo v ginekoloških ambulantah, saj so ženske v veliko večjem številu žrtve spolnega nasilja kot moški. Če so sledi pravilno odvzete in hranjene, lahko danes s forenzičnimi metodami razlikujemo katero koli osebo, razen enojajčnih dvojčkov. Zato je poizvedba in pridobivanje sledi pri vsaki oškodovanki izjemnega pomena. Pri spolni zlorabi je možna okužba s spolno prenosljivimi boleznimi, ki jih je potrebno dokazati in pravočasno zdraviti. Oškodovanki je potrebno nuditi tudi uporabo nujne kontracepcije, ki je učinkovita le v prvih dneh po dogodku spolnega nasilja. Da je preiskava in zbiranje dokazov popolno in poteka v pravilnem vrstnem redu, je koristno imeti pisni vprašalnik oziroma rutinski protokol. Predstavili bomo uporaben vprašalnik, ki zdravniku preiskovalcu omogoča pregled in vodenje oskrbe žrtve spolnega nasilja po ustaljenem postopku ob upoštevanju anamneze, kliničnega pregleda, zbiranja in hranjenja sledi ter nujnega zdravljenja.
Keywords: spolna zloraba, žrtev, kazniva dejanja, dokazna sredstva, preiskave, vprašalniki, kakovost življenja
Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 1767; Downloads: 184
Full text (110,27 KB)
This document has many files! More... |
4. IZVEDENCI KOT DOKAZ IN NAČELO PROSTE PRESOJE DOKAZOVDiana Majcen, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava načelo proste presoje dokazov v civilnem pravdnem postopku, ter izvedenca kot dokaz oziroma dokazno sredstvo.
Za umestitev samega načela se najprej seznanimo s pojmom dokazovanja. Za pravilno uporabo materialnega prava in odločitev o tožbenem zahtevku, ki je cilj pravdnega postopka, mora sodišče pravilno ugotoviti dejansko stanje. To lahko stori, ko stranke navedejo vsa dejstva in predložijo vse potrebne dokaze. Kot bomo videli, dokazovanje obsega med drugim tudi ocenjevanje dokazov, pri katerem pa velja kot temeljno načelo, načelo proste presoje dokazov. Temu nasproten sistem je sistem dokaznih pravil. V Zakonu pravdnem postopku (ZPP), je v 8. členu uveljavljeno načelo proste presoje dokazov. V sistemu proste presoje dokazov je sodniku prepuščeno, da na podlagi ocenjevanja dokazov sklepa o (ne)resničnosti dejstev, pri čemer ni vezan na nobena formalna dokazna pravila. Svobodna ocena dokazov pomeni tudi svobodno odločanje sodnika, katere dokaze bo izvedel za dokazovanje določenih zatrjevanih dejstev. V ZPP pa lahko v enem primeru govorimo o dokaznem pravilu. Gre za 224. člen, na podlagi katerega javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V nalogi so predstavljene tudi ostale omejitve tega načela.
V ZPP so navedena naslednja dokazna sredstva: ogled, listine, priče, izvedenec in zaslišanje strank. Dokaz z izvedencem v civilnih postopkih je vse pogostejši. Zakaj je temu tako, bomo skušali ugotoviti skozi podrobno analizo tega dokaznega sredstva. Sodišče dejstva, za katere je potrebno strokovno znanje, ugotavlja s pomočjo izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. Dokaz z izvedencem pa je tako kot vsako dokazno sredstvo, po 8. členu ZPP podvržen prosti presoji sodišča, zato sodnik na mnenje, ki ga poda izvedenec ni vezan, saj je le-to predmet dokazne ocene.
Keywords: dokazovanje, načelo proste presoje dokazov, dokazna sredstva, izvedenec
Published in DKUM: 01.12.2014; Views: 2603; Downloads: 848
Full text (1,23 MB) |
5. NAČELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV IN DOKAZNA PRAVILA V KAZENSKEM POSTOPKUSimona Slaček, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno načelo proste presoje dokazov v povezavi z dokazna pravila. V prvem delu je poudarek na zgodovinskem razvoju, kako se je načelo proste presoje dokazov v povezavi z dokaznimi pravili razvijalo v različnih časovnih obdobjih (v rimskem, germanskem in kanonskem pravu), kako se je načelo (v 18. stol.) rešilo okov legalne dokazne teorije (negativnih in pozitivnih dokaznih pravil) in kako je bilo takrat načelo proste presoje dokazov razumljeno.
V drugem delu diplomskega dela je v ospredju pomen načela proste presoje dokazov, kaj zajema in kako je urejeno v nacionalni zakonodaji ter kako ga interpretirajo v različnih pravnih sistemih. Kje se kažejo razlike med kontinentalnim in angloameriškim pravnim sistemom glede na razumevanje načela proste presoje dokazov in uporabo dokaznih pravil? V tretjem delu se diplomsko delo osredotoča na vprašanja povezana z izvajanjem in vrednotenjem dokazov v kazenskem postopku. Kako dokazna pravila in načelo proste presoje dokazov vplivata na izvajanje dokazov in dokazno oceno? V tem delu so predstavljena dokazna pravila izvajanja dokazov in prosta presoja vrednotenja dokazov (svobodna dokazna ocena) na posameznih dokaznih sredstvih (zagovor obdolženca, zaslišanje priče, branje listine, izvedenstvo, ogled).
Keywords: Načelo proste presoje dokazov, dokazna pravila, rimsko pravo, germansko pravo, kanonsko pravo, kontinentalni pravni sistem, angloameriški pravni sistem, dokazna sredstva, izvajanje dokazov, dokazna ocena.
Published in DKUM: 17.10.2013; Views: 4995; Downloads: 690
Full text (447,01 KB) |
6. Dokazna vrednost izvedenskih mnenj na primeru Kamenik : diplomsko delo univerzitetnega študijaMarjana Jugovec, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi so zajeta osnovna spoznanja s področja dokazovanja, izvedenstva, povezana z izvedenstvom za preiskavo sledi obuval, in pomembnost izvedenskih mnenj za sam kazenski postopek.
Sojenja brez pritegnitve izvedenca v dokazni postopek si danes niti ne moremo več predstavljati, saj z izvedenstvom vstopajo v kazenski postopek vedno bolj natančni znanstveni načini ugotavljanja dejstev, pomembni za učinkovito reševanje kazenskih zadev. Rezultat izvedenstva je izvedensko mnenje, ki daje strokoven odgovor na zastavljeno vprašanje, in je dokaz kot vsak drug dokaz. V izvedenskem mnenju izvedenec opredeli ali so obuvala, ki so bila zasežena osebi, povzročila preiskovano sled, oz. kolikšna je verjetnost, da so ravno zasežena obuvala povzročila preiskovano sled. Njegov pomen ni samo v strokovnosti, ampak tudi v večji objektivnosti in s tem zanesljivosti odgovorov o pravno relavantnih dejstvih. Kljub vsemu pa je dokazna vrednost izvedenskih mnenj podvržena načelu proste presoje dokazov, saj sodišče ni vezano na ugotovitve izvedenskega mnenja.
Izvedenska mnenja so v primeru Kamenik pomembno vplivala na potek sojenja. Poglavitni dokaz v primeru štirikratnega umora v Tekačevem je sled obuvala, zaradi katere je med petimi, tako domačimi kot tujimi izvedenci, prišlo do velikih razhajanj, in posledično še danes obstaja dvom o Kameniku kot storilcu kaznivega dejanja umora.
Keywords: dokazi, dokazna sredstva, dokazovanje, izvedenstvo, izvedenska mnenja, študije primerov, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.05.2013; Views: 1977; Downloads: 266
Full text (785,36 KB) |
7. Detektiv v civilno pravdnih postopkih : magistrsko deloGregor Zupančič, 2012, master's thesis Abstract: V civilno pravdnem postopku gre za razrešitev posamezne vrste civilnega spora, kjer sodišče meritorno odloči o spornem pravnem razmerju med strankami v postopku ali o sporni pravici. Magistrska naloga predstavlja bistvene značilnosti civilno pravdnega postopka skozi prizmo delovanja detektivov, ki v ta namen pridobivajo dokazna sredstva.
Na podlagi analize virov, intervjujev in sodne prakse je bilo ugotovljeno, da detektivi s svojo usposobljenostjo in zakonitostjo delovanja na področju civilno pravdnih postopkov svojim naročnikom olajšajo pot k uspehu v postopku pred sodiščem. Z verodostojnimi dokaznimi sredstvi, ki so nemalokrat lahko ključni element, lahko vplivajo na potek posameznega postopka. Za pridobivanje dokaznih sredstev uporabljajo različne metode in taktike. V Republiki Sloveniji je sodelovanje detektivov z odvetniki redko, saj se najpogosteje detektive vključi v postopek, ko v zadevi ni razpoložljivih dokaznih sredstev. Vloga detektivov na področju civilno pravdnega postopka za potrebe njihovih naročnikov, je v Sloveniji po mnenju detektivov še relativno nerazvita in v nekaterih konkretnih zadevah še nejasna. Detektivi se s svojimi prizadevanji že dalj časa neuspešno trudijo pridobiti konkretnejša vsebinsko dodeljena upravičenja, ki bi jim olajšala delovanje za potrebe svojih naročnikov. Prav tako so pri zastopanju stranke v vlogi pooblaščenca na sodišču omejeni z vlaganjem izrednih pravnih sredstev. Vzajemno sodelovanje odvetnikov in detektivov zagotovo predstavlja idealno kombinacijo za strankino dobrobit v postopku in bi ji bilo potrebno v prihodnosti nameniti večjo pozornost. Specializacija detektivov na področju civilno pravdnega postopka, lahko pomeni za detektive tržno nišo, vsaj glede na statistične podatke o številu zadev v civilno pravdnih postopkih na sodiščih.
Keywords: civilno pravo, civilno pravdni postopki, civilni spor, dokazna sredstva, dokazovanje, dokazi, detektivi, magistrska dela
Published in DKUM: 02.01.2013; Views: 2725; Downloads: 323
Full text (2,78 MB) |
8. Dokazni postopek na glavni obravnavi - slabosti današnje ureditve : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeAndreja Tajnšek, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo poskuša podrobneje predstaviti glavno obravnavo in njene slabosti ter novosti, ki jih prinaša novela o ZKP. Ker je glavna obravnava javna, se namreč prav tu najbolj vidi neučinkovitost kazenskega postopka. Dokazovanje oz. dokazni postopek je eno najpomembnejših dogajanj na glavni obravnavi, zato je pomembno izvesti vse zbrane dokaze in le-te upoštevati na sodišču. Ker lahko kaj hitro posežemo v človekove pravice, pa je pomembno, da se zbiranje dokazov izvaja po zakonu. Pomembno je zbrati in izvesti dovolj dokazov, ki so verodostojni in bodo odločilno vplivali na izrek sodbe.
Bistvena novost, ki jo prinaša novela ZKP, je uvedba nove vmesne faze kazenskega postopka, in sicer po pravnomočnosti obtožnice in pred razpisom glavne obravnave, t. i. predobravnavni narok. To bo omogočalo izvedbo skrajšanih oziroma poenostavljenih oblik kazenskega postopka ter ekonomičen potek glavne obravnave. Osnovni namen tega naroka je, da se ugotovi, ali obdolženec priznava krivdo ali ne, ker bo od tega odvisen nadaljnji potek postopka.
Zelo pomembna novost je tudi uvedba sporazuma o priznanju krivde. S predlaganimi novostmi se uzakonja možnost, da se državni tožilec in obdolženec, ki bo v takem primeru obvezno moral imeti zagovornika, dogovorita, pod kakšnimi pogoji bo obdolženec pred sodiščem priznal krivdo.
Možnost sojenja v kazenskih zadevah na podlagi predhodnega dogovora med tožilcem in obdolžencem je sprejeta tudi v mnogih drugih evropskih državah.
Nekateri avtorji ocenjujejo, da se nov osnutek vrača od kontradiktornosti nazaj k inkvizitornemu kazenskemu postopku. Prav tako sem v nekaterih člankih zasledila, da naj bi imela policija in državni tožilec premoč v preiskovalnem postopku, obramba pa prešibko vlogo ter neenakost zbiranja dokaznega gradiva. Novi ZKP-1 naj bi prispeval k večji hitrosti postopka, omogočil uporabo različnih načinov obravnavanja glede na naravo zadeve in odločitev strank, prispeval k njihovi večji aktivnosti in v spremenjenem procesnem okolju zagotovil obdolžencu enako raven človekovih pravic.
Keywords: kazenski postopek, dokazni postopek, dokazni standardi, dokazi, dokazna sredstva, dokazne prepovedi, obravnave, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.10.2012; Views: 3307; Downloads: 766
Full text (666,87 KB) |
