| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 79
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Tehnika zaslišanja strateška uporaba dokazov - teoretična izhodišča
Rebeka Slak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Ugotavljanje verodostojnosti izjav zaslišane osebe je poleg pridobivanja informacij o kaznivem dejanju, eden izmed temeljev zaslišanj. K temu znatno pripomore premišljeno soočanje osumljenca z dokazi, ki so že pri prvem zaslišanju preiskovalcem velikokrat na voljo. Diplomsko delo obravnava eno izmed modernejših tehnik zaslišanja, tako imenovano strateško uporabo dokazov, katere uporaba v slovenskem prostoru bi lahko pokrila ta aspekt zaslišanj. Tehnika temelji na proučevanju obrambnih strategij lažnivih oziroma iskrenih osumljencev, taktičnemu razkrivanju dokazov in postavljanju vprašanj o njih. Z upoštevanjem osnovnih korakov tehnike, se poveča stopnja izjavno – dokazne neskladnosti pri lažnivcih, kar se je skozi dosedanje raziskave izkazalo za enega od zanesljivih znakov ugotavljanja zavajanja. V začetnem delu diplomske naloge je poudarek na globljem uvidu v tehniko strateškega razkritja dokazov, do katerega smo prišli s pregledom javno dostopne literature. Predstavljene so sestavne komponente tehnike, strategije izpraševalcev in obrambne strategije osumljencev, prednosti in pomanjkljivosti tehnike, ter novo razviti pristopi, ki izvirajo iz okvira omenjene tehnike. Sledi strnitev ugotovitev iz raziskav o karakteristikah moderne prakse zaslišanj osumljencev v Sloveniji, katera omogoča uvid v povezavo z lastnostmi omenjene tehnike. Opozarjamo tudi na vrsto pogojev, ki morajo biti izpolnjeni v primeru aplikacije tehnike v prakso. Na koncu naloge razpravljamo o sledeh tehnike v slovenskem prostoru, razlogih za njeno implementacijo in opomnimo na ovire, ki se pri tem pojavijo. Ugotavljamo da, Slovenska kazenska oziroma proceduralna zakonodaja zahteva, da se osumljencu pred zaslišanjem pove razloge za njegovo obdolžitev, kar pa predstavlja problem pri uporabi tehnike strateške uporabe dokazov. Tudi segmenti iz mirandinih pravic (npr. pravica do molka in pravica do zagovornika) nakazujejo, da omenjena tehnika v slovensko prakso zaslišanj ne more biti vpeljana v svojem enovitem obstoju. Pregled raziskav o sedanji slovenski praksi zbiranja obvestil od osumljencev, je pokazal da lahko posamezne korake strateške uporabe dokazov zasledimo le v nekaterih lastnostih preiskovalnega intervjuja, v katerem se usposablja slovenska policija.
Keywords: preiskovanje, zaslišanje, osumljenci, policija, dokazi, strateška uporaba dokazov, diplomske naloge
Published: 02.11.2021; Views: 83; Downloads: 10
.pdf Full text (441,27 KB)

2.
Forenzična analitika
Uroš Lesjak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Forenzična analitika je pogosto spregledano področje, ki pa lahko veliko doprinese, tako v procesu preiskovanja kaznivih dejanj kakor tudi v prevenciji kriminalitete. S pomočjo pridobljenih podatkov o sledeh in o primerjalnem materialu je mogoče ustvariti podatkovne baze, z analizo teh podatkov pa bi preiskovalcem kaznivih dejanj lahko povečale možnosti za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj. Na primer, uporaba prstnih sledi in DNK analiz sta področji, ki se pogosto uporabljata pri preiskovanju, tako da zametki za vključitev ostalih podatkov obstajajo. V preteklosti je bila uporaba forenzične analitike težja, saj sta bila hramba in izmenjava podatkov med pristojnimi organi zahtevnejša, z razvojem informacijskih tehnologij in računalništva pa je to postalo nekoliko lažje. Internet in ostala omrežja ponujajo možnost za hitro in nemoteno izmenjavo podatkov in širjenje podatkovnih baz. Pridobljeni podatki morajo biti v bazah shranjeni v skladu z zahtevami določenih standardov in postopkov. V smislu mednarodne izmenjave podatkov pa je treba upoštevati tudi zakonske omejitve, saj imajo različne države različno ureditev delovanja organov odkrivanja in pregona. Na državni ravni bi forenzična analitika lahko prispevala k uspešnejšemu in lažjemu preiskovanju kaznivih dejanj, obstaja pa tudi potencial tega področja glede možne prevencije kaznivih dejanj ali celo prevencije terorizma.
Keywords: diplomske naloge, analitika, forenzika, kriminaliteta, dokazi, analiza
Published: 22.10.2020; Views: 272; Downloads: 61
.pdf Full text (755,25 KB)

3.
Digitalni dokazi v kazenskem postopku in privilegij zoper samoobtožbo
Tara Januš, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Hiter razvoj tehnologij prinaša spremembe tudi na področje kazenskega prava. Organi kazenskega pregona se srečujejo z vedno več dokazi v digitalni obliki. Pridobivanje digitalnih dokazov jim ovira uporaba enkripcije. Enkripcija spremeni podatke iz berljive oblike v neberljivo, za dekriptiranje pa je potreben ključ oz. geslo. Pred predajo gesla osebe ščiti privilegij zoper samoobtožbo. Privilegij zoper samoobtožbo je pravica posameznika, da ne priča proti samemu sebi. V diplomski nalogi bomo preverili, kako je privilegij v povezavi z digitalnimi dokazi urejen v Republiki Sloveniji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Biometrična enkripcija za ključ uporablja biometrične podatke, kot so prstni odtis, očesna šarenica ipd. Skozi diplomsko nalogo ugotavljamo, ali biometrični podatki uživajo enako zaščito pod privilegijem zoper samoobtožbo. Predstavljena bo Doktrina testimonialne biometrije, ki predstavlja eno izmed možnih rešitev dileme biometrične enkripcije. V povezavi z Doktrino vnaprej določenega zaključka (The Foregone Conclusion Doctrine), bomo ugotavljali kdaj lahko oblast zahteva predajo gesel, biometričnih podatkov, ali dekriptirano vsebino elektronske naprave. Tehnologija neprestano napreduje, storilci kaznivih dejanj pa so eni prvih, ki po njej posežejo. Za učinkovito reševanje kaznivih dejanj, se morajo prilagajati organi kazenskega pregona in zakonodaja.
Keywords: diplomske naloge, digitalni dokazi, privilegij zoper samoobtožbo, enkripcija, biometrična enkripcija
Published: 18.09.2020; Views: 289; Downloads: 25
.pdf Full text (963,26 KB)

4.
Z dokazi podprta policijska dejavnost
Anže Komac, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Koncept, ki ga je razvil Sherman leta 1998 v svojem delu Ideas in American Policing skuša združiti delovanje policije in strokovne javnosti z uporabo razpoložljivih dokazov za čim boljše delovanje policije v skupnosti in na širšem področju. Uporaba razpoložljivih dokazov lahko vodi k izjemnemu napredku učinkovitosti policijskega delovanja, a le z ustrezno podporo strokovne javnosti in ostalih partnerjev ter interesnih skupnih pri promociji čim večje javne varnosti. Policisti, nadzorniki in načelniki ter vsi vpleteni v policijsko dejavnost bi morali pri svojem delu za boljše sprejemanje odločitev in opravljanje preiskav ob obstoječem znanju in opremi, poznavanju zakonov, ustreznih procesov delovanja in zaščite, uporabljati tudi znanje o tem, katere taktike in strategije najbolje delujejo pri reševanju kaznivih dejanj. Uporaba dokazov pri policijskem delovanju izhaja iz medicinske prakse. Tako kot medicina deluje na principu raziskav, preverjanja in testnih procesov – da zdravila, postopki in dejavnost kar najbolje vplivajo na paciente, tako bi morali policisti pri svojem delu uporabljati preverjene rezultate raziskav in prave taktike za preprečevanje, zmanjševanje in reševanje kriminalitete s kar se da najmanj posledicami za civilno prebivalstvo. Izziv v prihodnosti za z dokazi podprto policijsko dejavnost je v samem delovanju policije, ki se še vedno bolj ali manj drži tradicionalnih smernic. Vendar nadaljevanje s takšnim delovanjem, lahko vodi k poslabšanju policijske učinkovitosti – policisti lahko izkusijo dolgčas, stres, pomanjkanje motivacije in pomanjkanje poslovnih izzivov. Vse to lahko pomeni slabše rezultate pri reševanju kriminalitete. Tudi Slovenija se sooča z novodobnimi izzivi nove teorije policijske dejavnosti. Raziskovanje strokovnjakov in sodelovanje s policijskimi odločevalci na tem področju se krepi, obstaja zanimanje - a zgoraj omenjeni izziv obstaja – ali imamo dovolj strokovne volje za implementacijo novih pristop k policijski dejavnosti?
Keywords: diplomske naloge, dokazi, policijska dejavnost, teorije policijske dejavnosti, raziskave
Published: 26.03.2020; Views: 698; Downloads: 91
.pdf Full text (1,26 MB)

5.
Uporaba sistema "crime linkage" pri preiskovanju kaznivih dejanj
Boštjan Doler, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Storilci hujših deliktov s svojim tranzitom skozi različne regije in države ali celo celine, otežujejo delo preiskovalcem zločinov, saj veliko držav še nima uvedenega sistema za prepoznavanje gibanja storilcev hujših deliktov, ter posledično organi pregona oziroma preiskovalci, če med seboj regija ali države ne sodelujejo, med seboj tudi ne morejo povezati zločinov, ki jih je izvršil določen osumljenec v različnih regijah ali državah. Storilci deliktov svoja dejanja ponavadi izvršujejo ves čas z enakim modus operandi sistemom ter se tako tudi isto ali podobno vedejo na kraju, kar pomeni, da dejanja izvršujejo na enak ali podoben način in z enakim ali podobnim vedenjem na samem kraju deliktov. V Veliki Britaniji na Univerzi v Birminghamu so v smislu spremljanja in identifikacije zločinov istega storilca v različnih krajevnih okoliščinah, tako pričeli uvajati sistem »C-LINK« oz. »crime linkage« international network sistem, kar bi lahko na kratko orisali kot pojem povezanosti zločinov. Sistem so počasi pričele prevzemati tudi druge države, naša Policija tega sistema še ne uporablja, čeprav bi glede na lego države in tranzit kriminala, ta sistem morala čimprej uvesti. Zaradi vse večjih razsežnosti kriminala in hujših deliktov, tudi terorizma, je zaradi razcveta in uporabnosti sodobne informacijske tehnologije, uporaba sistema »C-LINK« zelo dobrodošla, saj očitno storilci deliktov izrabljajo nepovezanosti držav med seboj, ter se neovirano gibljejo in izvršujejo delikte. V kolikor pri izvršitvi delikta Policija nima neposrednega dokaza oziroma identifikacije storilca, se tako lahko neidentificiran storilec prosto giblje. Sistem preiskovanja »C-LINK« ali »crime linkage« istega storilca prepozna ali zazna na podlagi vedenja na kraju izvršitve delikta in tako tudi načina storitve delikta, kar preiskovalcem tako pokaže, koliko dejanj je storil nek storilec v določenem časovnem obdobju in v določenih krajevnih okoliščinah, ter kje se je storilec gibal.
Keywords: diplomske naloge, preiskovanje deliktov, storilec delikta, sistem "crime linkage", sodelovanje preiskovalcev, dokazi
Published: 16.03.2020; Views: 533; Downloads: 65
.pdf Full text (306,84 KB)

6.
Kazniva dejanja na temnem spletu in njihov (ne)učinkovit kazenski pregon
Vesna Brlič, 2019, master's thesis

Abstract: Temni splet je virtualni prostor, ki omogoča izvrševanje kaznivih dejanj na daljavo po vsem svetu na relativno preprost in anonimen način. Enostaven dostop, težka identifikacija uporabnikov, pestra ponudba blaga in storitev, možnost plačevanja le-teh s kripto valutami ter neuspešen kazenski pregon so okoliščine, zaradi katerih je temni splet s svojimi črnimi virtualnimi tržnicami postal zlata jama za izvršitelje kaznivih dejanj. Kripto valute ob potrebnem znanju in zadostni previdnosti uporabnika namreč skoraj popolnoma onemogočajo preiskovanje kaznivih dejanj s pomočjo toka denarja. Izvršitelji kaznivih dejanj pa vendarle niso edini uporabniki temnega speta, razlogov za njegovo uporabo je več in niso nujno kriminalne narave. Tako ga uporabljajo novinarji, prebivalci držav, v katerih oblast onemogoča dostop do informacij iz zunanjega sveta ali z njimi manipulira, in osebe, ki želijo brskati po običajnih spletnih straneh z večjo mero anonimnosti. Sprva skrajno neučinkovit kazenski pregon kaznivih dejanj na temnem spletu se je v zadnjih letih bistveno izboljšal. Za to so v največji meri zaslužni razvoj tehnološko sofisticiranih orodij za identifikacijo uporabnikov, prilagoditev zakonodaje za uporabo le-teh s strani organov pregona in večletne izkušnje na tem področju. Ker tehnologija je in vedno bo korak pred pravom, je pomembno, da se zakonodaja, zlasti na področju prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so pri kibernetskih kaznivih dejanjih nepogrešljivi, tudi pravočasno prilagaja tehnološkim spremembam. Kibernetska kriminaliteta je aktualna tema, o kateri se je v Sloveniji do sedaj vse premalo govorilo. Tudi za slovenska sodišča so kazniva dejanja na temnem spletu relativno nepoznana. Z njimi se sicer že nekaj časa soočajo sodišča drugod po svetu, v Združenih državah Amerike je tako prišlo že do vrste obsodilnih sodb, v Evropski uniji pa imajo tovrstne izkušnje predvsem nemška in nizozemska sodišča.
Keywords: kibernetska kriminaliteta, temni splet, TOR, prikriti preiskovalni ukrepi, NIT, memex, »honeypot« pasti, preiskava elektronskih naprav, elektronski dokazi, jurisdikcija
Published: 27.06.2019; Views: 628; Downloads: 127
.pdf Full text (894,78 KB)

7.
Primerjava lastnosti med revizijskimi dokazi in dokazi v pravdnem postopku
Eva Omladič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Revidiranje je strokovno najzahtevnejša oblika nadziranja. Gre za ocenjevanje pravilnosti in resničnosti postopkov, ocenjevanje računovodskih izkazov, metod in podatkov. Glede na kriterije obstaja več vrst revizij, vendar smo se osredotočili na revidiranje računovodskih izkazov. V delu smo proučili opredelitev revizijskih dokazov ter njihove lastnosti in postopke za pridobivanje revizijskih dokazov ter v delu predstavili tudi Zakon o pravdnem postopku in primerjavo dokazov. Revizijski dokazi so informacije, ki jih uporabi revizor pri oblikovanju sklepov, na katerih je zasnovano njegovo mnenje. Revizijski dokazi so potrebni, da podpirajo revizorjevo mnenje in poročilo. Revizijski postopki za pridobivanje revizijskih dokazov so pregledovanje, opazovanje, potrjevanje, ponovno izračunavanje, ponovno izvajanje in analitični postopke. V pravdnem postopku je z zakonom določena dolžnost strank, da sodišču predstavijo vsa dejstva in predložijo vse dokaze, na podlagi katerih se ugotovi dejansko stanje. Breme dokazovanja je na strani stranke.
Keywords: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizijski dokazi, pravdni postopek, dokazi v pravdnem postopku, primerjava
Published: 16.11.2018; Views: 1053; Downloads: 102
.pdf Full text (421,72 KB)

8.
Raziskovanje v gerontološki zdravstveni negi
Urška Marguč, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V zdravstveni negi raziskovanje poteka na vseh ravneh izvajanja zdravstvene nege. Profesionalno raziskovanje je temeljnega pomena, saj doprinese h kakovosti zdravstvene nege pacientov ter omogoča inovacije na področju zdravstvene nege. Namen raziskave je bil predstaviti njen pomen v gerontološki zdravstveni negi ter z analizo diplomskih del ugotoviti, kaj študentje najpogosteje raziskujejo na področju gerontološke zdravstvene nege. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativno eksplorativna oziroma preiskovalno-raziskovalna metodologija. Viri podatkov so bila diplomska dela s področja gerontološke zdravstvene nege/zdravstvene nege starostnika v obdobju petih let (1. 1. 2012–31. 12. 2016). Raziskava je potekala na eni izmed fakultet za zdravstvene vede v Sloveniji v oktobru in novembru 2017. Podatki so obdelani s programom Microsoft Excel. Izpostavili smo najpogosteje uporabljene metode raziskovanja ter glede na vsebino predstavili najpogosteje obravnavane teme diplomskih del s področja gerontološke zdravstvene nege. Rezultati: V raziskavi je bilo pregledanih 83 diplomskih del, ki so bila napisana na področju gerontološke zdravstvene nege, kar predstavlja 10 % vseh diplomskih del v obdobju proučevanih petih let. Po pregledu smo diplomska dela glede na vsebinsko analizo razdelili v tri kategorije: življenje starostnikov (35 %), zaposleni in gerontološka zdravstvena nega (10 %) in bolezni ter poškodbe starostnikov (55 %). Diskusija in zaključek: Z raziskavo smo potrdili domneve o manjšem interesu raziskovanja v gerontološki zdravstveni negi. Menimo, da je raziskovanje na področju zdravstvene nege starostnika zelo pomembno zaradi lažjega razumevanja staranja in zagotavljanja višje kakovosti življenja starejše populacije.
Keywords: raziskovanje, zdravstvena nega, z dokazi podprta zdravstvena nega, študenti, gerontološka zdravstvena nega
Published: 30.08.2018; Views: 824; Downloads: 136
.pdf Full text (741,42 KB)

9.
Formativno spremljanje v 7. razredu osnovne šole pri obravnavi učnega sklopa pri pouku slovenščine
Mojca Pavšič, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena metoda formativnega spremljanja znanja, ali z drugimi besedami metoda spremljanja za učenje. Formativno spremljanje je osredotočeno na vsakega posameznika v razredu, ki s pomočjo povratnih informacij dosega rezultate, ki so primerni učenčevim intelektualnim sposobnostim. Otroke uči, da je znanje nekaj, kar pridobiš z lastnim trudom. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni elementi formativnega spremljanja, ki so temelji uspešnega sodelovanja med učiteljem in učencem. Ker takšna metoda poučevanja spodbuja avtonomnost učencev, se ti naučijo samoregulirati svoje učenje. V zadnjih letih se je spremenil pogled na delo v skupinah zaradi narave novih delovnih mest, zato je tudi to aktivneje vključeno v pouk, obenem pa igra pomembno vlogo pri formativnem spremljanju. Pogosto je tudi avtentično ocenjevanje, saj je že sama metoda takšnega pouka avtentična. V teoretični del smo vključili tudi portfolio, ki dokazuje napredek znanja učenca, poleg tega pa je portfolio tudi dokumentacija sprotnega spremljanja. V empiričnem delu je predstavljeno formativno spremljanje v praksi – od uvodne ure nove snovi do zaključka sklopa, tj. ocenjevanja. Empirični del smo opravili na osnovni šoli X, pouk pa smo opazovali v 7., 8. in 9. razredu; zaradi narave sumativnega ocenjevanja smo v nalogo vključili le opazovanje v 7. razredu, v katerem je bilo ocenjevanje avtentično in kjer je bilo dokumentiranje znanja jasno vidno. Obravnavana snov je bila Opis države. Vse predstavitve v empiričnem delu so fotografirane in vključene v delo.
Keywords: formativno spremljanje, spremljanje učenja, portfolio, mapa izdelkov, dokazi o učenju, povratna informacija, sodelovanje, vrednotenje
Published: 24.08.2018; Views: 1216; Downloads: 217
.pdf Full text (13,29 MB)

10.
Kazenskopravna ureditev ekskluzije dokazov v Sloveniji in Združenih državah Amerike
Andreja Hren, 2018, master's thesis

Abstract: Dokazni postopek je sredstvo, s katerim stranki uveljavljata svoje zahteve in verzije. Bistvo je razmerje med posameznikom in državo, ki pa mora biti enakopravno. Bistvo ekskluzije je, da prepreči, da bi se nezakonito pridobljeni dokazi uporabili v kazenskem postopku. V primeru uporabe takih dokazov, gre za kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in pa tudi procesne kršitve. Pojem ekskluzija dokazov izvira iz Združenih držav Amerike in je tam tudi najdosledneje izpeljan. Slovenija in ZDA imata v nekaterih primerih podobno ureditev, vendar pa obstajajo tudi tiste ključne razlike med njima.
Keywords: kazensko pravo, kazenski postopek, dokazi, dokazni postopki, ekskluzija dokazov, človekove pravice, magistrska dela
Published: 22.08.2018; Views: 749; Downloads: 78
.pdf Full text (1,03 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica