| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 41
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Historical overview of breastfeeding in Slovenia
Dušanka Mičetić-Turk, Eva Turk, Maja Šikić Pogačar, 2017, review article

Keywords: dojenje, zgodovinski pregled, Slovenija
Published in DKUM: 09.04.2024; Views: 127; Downloads: 8
.pdf Full text (388,37 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

2.
Vpliv dojenja na čustveno povezanost matere in dojenčka
Lara Škrofič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Dojenje je naravni način hranjenja dojenčka z materinim mlekom. Je edinstvena priložnost za vzpostavitev posebne čustvene vezi med materjo in dojenčkom. Ima pozitiven vpliv tako na fizično kot duševno zdravje obeh. S pregledom literature smo raziskali, ali dojenje res doprinese veliko dobrega v sam odnos matere in dojenčka. Metode: Izvedli smo pregled literature s področja vpliva dojenja na čustveno povezanost matere in dojenčka. Literaturo smo pridobili z iskalnim nizom ter vključitvenimi, izključitvenimi kriteriji in limiti v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Medline, PubMed in SAGE. Uporabljali smo le literaturo z odprtim dostopom do polnega besedila. Pri poteku iskanja, pregleda in izbora relevantne literature smo upoštevali smernice PRISMA. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo dela. Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 študij. Glavna ugotovitev je bila, da težave pri dojenju negativno vplivajo na psihično počutje matere. Glavno vlogo podpornika pri soočanju s težavami pri dojenju imajo oče, družina in tudi zdravstveni delavci, ki znajo motivirati in nuditi strokovne nasvete. Razprava in sklep: Doječe matere kažejo večjo navezanost na dojenčka kot matere, ki ne dojijo. Interakcija mati-dojenček je oslabljena, kadar je pri materi prisotno splošno slabo psihično počutje ali če mati sploh ne doji. Dojenje je temelj za vzpostavitev varne, tople in ljubeče čustvene vezi med materjo in otrokom.
Keywords: dojenje, čustvena navezanost, otrok
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 238; Downloads: 72
.pdf Full text (915,25 KB)

3.
Priprava nosečnic na dojenje
Kaja Jecl, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Dojenje je najbolj naraven in kakovosten način hranjenja dojenčka. Je najbolj preprost način, s katerim otroku zagotovimo vsa hranila, ki jih potrebuje za rast in razvoj. Izredno pomembna je priprava nosečnic na dojenje za uspešnost le-tega po porodu. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako z izobraževalnimi intervencijami vplivamo na pripravo nosečnic na dojenje. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library in ScienceDirect. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Vključili smo vse članke, ki ustrezajo našim omejitvam. Prikazali smo jih s pomočjo evalvacijske tabele ter naredili sintezo vseh vključenih raziskav. Rezultati: V končno analizo smo vključili 9 raziskav, s katerimi smo ugotovili, da s pomočjo izobraževalnih intervencij v času nosečnosti vplivamo na uspešno dojenje in trajanje le-tega. Od tega smo v končno analizo vključili 3 raziskave, ki so vključevale pregled literature ter 6 posameznih raziskav. Vse izmed vključenih raziskav so pokazale pozitiven učinek priprave nosečnic na začetek in trajanje dojenja. Razprava in zaključek: Izobraževalne intervencije v kombinaciji s predporodno in poporodno podporo nosečnici pomagajo pri začetku dojenja ter pozitivno vplivajo na trajanje izključnega dojenja. V času nosečnosti imajo pomembno vlogo prav zdravstveni delavci v programih šole za starše.
Keywords: dojenje, nosečnice, izobraževalne intervencije
Published in DKUM: 08.12.2023; Views: 526; Downloads: 129
.pdf Full text (1,13 MB)

4.
Vloga patronažne medicinske sestre pri dojenju in uvajanju mešane prehrane
Dana Kapun, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Zdravstveni delavci imajo pomembno vlogo pri podpori dojenja in uvajanju mešane prehrane. Prehranjevanje dojenčka v prvem letu življenja delimo v tri različna in pomembna obdobja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima patronažna medicinska sestra pri dojenju in uvajanju mešane prehrane novorojenčka ter dojenčka in s kakšnimi težavami se najpogosteje srečuje. Metode: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo, v raziskovalnem delu pa kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za namene raziskave smo izdelali dva anketna vprašalnika. Eden je namenjen patronažnim medicinskim sestram, drugi pa materam. Raziskovalni vzorec je zajemal 30 patronažnih medicinskih sester in 50 mater. Pridobljene rezultate smo obdelali z opisno statistiko in jih prikazali v tabelah ter z grafikoni. Vrednost p < 0,05 je določala mejo statistične značilnosti. Rezultati: Največ težav pri dojenju so imele matere zaradi navala mleka in zaradi različnih težav z bradavicami. PMS menijo, da so najpogostejša težave pri dojenju povezane z bradavicami. 70,0 % anketirank je navedlo, da so od patronažne medicinske sestre dobile koristne nasvete glede dojenja, kar je vplivalo na izboljšanje dojenja. Vse PMS menijo, da imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju dojenja. Prav tako vse menijo, da sta zelo pomembna odnos in komunikacija med PMS ter materami glede dojenja in uvajanja mešane prehrane. Razprava in sklep: Dojenje in uvajanje mešane prehrane sta izrednega pomena za otroka. Zelo pomembno vlogo ima PMS in podpora partnerja. Menimo, da bi bilo potrebno bolj dosledno upoštevanje mater glede uvajanja živil po najnovejših smernicah.
Keywords: Patronažna medicinska sestra, uvajanje mešane prehrane, dojenje.
Published in DKUM: 11.07.2023; Views: 546; Downloads: 135
.pdf Full text (1,96 MB)

5.
Težave prvorodnic pri dojenju
Ines Kališnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Dojenje predstavlja za otroka prvo prehranjevanje, obenem mu nudi stik in povezanost z materjo. Ima pozitivne učinke na mater, otroka in družbo. Namen zaključnega dela je pregledati in analizirati težave prvorodnic pri dojenju. Metode: Uporabljena je bila metoda pregleda literature. Izbrano literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Web of Science in z brskalnikom Google Scholar v angleškem jeziku. Pregled in potek iskanja literature smo prikazali v PRISMA diagramu. Uporabili smo metodo analize in sinteze ter rezultate predstavili v deskriptivni obliki. Rezultati: Pet člankov smo vključili v končno analizo. Ugotovili smo, da se prvorodnice največkrat soočajo s fizičnimi težavami, kot so boleče dojenje, razpokane bradavice, nepravilen položaj hranjena dojenčka med dojenjem, vdrte bradavice in psihološkimi težavami, kot so: zaskrbljenost, nezaupanje, občutek skrbi, tesnobe ter soočanje z različnimi vzroki težav z dojenjem, kot so pomanjkanje podpore, negativno mišljenje matere. Razprava in zaključek: Težave z dojenjem močno vplivajo na prezgodnjo prenehanje dojenja. Težave z dojenjem prvorodnicam povzročijo močno stisko in negotovost, zato je zelo pomembna podpora materam.
Keywords: dojenje, težave dojenja, prvorodnice
Published in DKUM: 18.01.2023; Views: 694; Downloads: 181
.pdf Full text (1,22 MB)

6.
Vpliv poporodne depresije na izključno dojenje
Nika Matjašič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Poporodna depresija je stanje, ki ga lahko doživijo otročnice po porodu. Poznanih je veliko sprožilnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek poporodne depresije. Eden izmed mnogih povzročiteljev je izključno dojenje, ki predstavlja ključno prehrano prvih 6 mesecev otrokovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv poporodne depresije na izključno dojenje. Metode: Zaključno delo smo pripravili s pomočjo pregleda literature. Strokovna literatura je bila zbrana v treh podatkovnih bazah (PubMed, CINAHL, ScienceDirekt). V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, upoštevani so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Skupno število identificiranih virov, pregledanih v podatkovnih bazah, je bilo 329. V analizo smo lahko vključili 6 virov. Analiza je prikazana v tabeli, za sintezo je bila uporabljena sintezna tabela, v kateri so prikazane skupne karakteristike raziskav. Razprava in zaključek: Pri večini raziskav je bilo ugotovljeno, da obstaja dvosmerna povezava med izključnim dojenjem in poporodno depresijo. Pomembno je, da zdravstveni delavci prepoznajo znake poporodne depresije in jih skušajo preprečiti. Ključnega pomena je otročnicam predstaviti znake in simptome poporodne depresije in pomen izključnega dojenja. Otročnice se morajo zavedati, da se ob pojavu kakršnihkoli simptomov lahko obrnejo na osebnega zdravnika, ginekologa ali druge zdravstvene delavce.    
Keywords: poporodna depresija, izključno dojenje, dojenje
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 816; Downloads: 245
.pdf Full text (714,89 KB)

7.
Prehrana doječih mater v severovzhodni Sloveniji
Mateja Ahej, 2022, master's thesis

Abstract: dan. Prav tako ne pokrijejo potreb po makrohranilih, saj se povprečne vrednosti gibljejo nekoliko pod priporočili (beljakovine 98,2 %, maščobe 91,5 %, ogljikovi hidrati 85,4 %) priporočenega dnevnega vnosa). Nekoliko nižje povprečne vrednosti od priporočenih smo zabeležili pri nekaterih mikrohranilih.Razprava in sklep_ Prehrana je zelo individualna in se spreminja iz dneva v dan. Glede na ugotovljen nižji vnos makrohranil in mikrohranil od priporočenih vrednosti bi bilo potrebno matere ozavestiti o ustreznemu vnosu ter pomenu hranil v času dojenja_
Keywords: dojenje, prehrana, materino mleko, prehranska priporočila, doječe matere.
Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 630; Downloads: 123
.pdf Full text (1,03 MB)

8.
Mnenje strašev, kdaj prenehati z dojenjem
Tanja Leva, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Uvod: Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, saj je sestavljeno iz sestavin, ki so popolnoma prilagojene za rast in razvoj dojenčka. SZO priporoča, da se otroci dojijo izključno do 6. meseca starosti in ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljujejo do 2. leta ali še dlje, če to ustreza materi in otroku. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 274 anketirancev, ki imajo vsaj enega otroka. Rezultate smo analizirali s programom IBM SPSS 24.0 ter jih uredili in prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word, v obliki tabel in grafikonov Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da večina mater svoje otroke doji (98 %), vendar se ob odpustu iz porodnišnice izključno doji 68,6 % otrok. Starši imajo različna mnenja, kako dolgo dojiti otroka. Največkrat je prevladoval odgovor do 1. leta – to meni več kot polovica staršev (53,9 %). Nekaj staršev meni do 2. leta (22,4 %) in do 6. meseca (14,1 %). Razprava in sklep: Dojenje zahteva veliko spretnosti in znanja. Kljub številnim težavam, ki se pojavijo, morajo matere pri tem vztrajati. Imeti morajo podporo partnerja in družine. Veliko žensk je še vedno premalo informiranih in posledično zaradi tega tudi hitreje preneha z dojenjem, kot bi lahko sicer.
Keywords: dojenje, prenehanje dojenja, dejavniki, težave, dojenje v Sloveniji
Published in DKUM: 24.12.2020; Views: 898; Downloads: 112
.pdf Full text (536,59 KB)

9.
Prehrana v zgodnjem življenju in tveganje za astmo in alergijske bolezni
Merima Šehić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Število obolelih z astmo in alergijskimi bolezni vedno bolj narašča, predvsem pri otrocih. Izpostavljenost ploda in zgodnja življenjska doba sta še posebej pomembna pri razvoju astme in alergijskih bolezni. Menijo, da prehranjevanje matere med nosečnostjo in potem prehranjevanje otroka v zgodnjem otroštvu, ne vplivajo kritično na razvoj in potek bolezni. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali prehrana v zgodnjem življenju vpliva na razvoj astme in alergijskih bolezni.Iskanje literature je potekalo po vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih, glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje: »Kako prehrana v zgodnjem življenju vpliva na tveganje za razvoj astme in alergijskih bolezni?«S pomočjo analize strokovne literature smo ugotovili, da obstajajo številne raziskave, ki menijo, da materinska prehrana igra pomembno vlogo na razvoj astme pri otrocih. Dokazi kažejo, da sta ravnovesje hranil v obdobju fetusa ter raznovrstna prehrana v zgodnjem življenju, še posebej pomembna za kratkoročno in dolgotrajno zdravje. Strokovnjaki v času nosečnosti ne priporočajo izogibanje določeni hrani, kot so arašidi, orehi in školjke, razen pri materah, ki so same astmatiki, ker omenjena hrana ne poveča možnosti nastanka alergij pri otrocih.Zaradi povečane incidence astme in alergijskih bolezni, predvsem pri otrocih, poudarjamo na pomen in vpliv raznovrstne prehrane, v nosečnosti pri materah ter polno dojenje otrokov prvih šest mesecev starosti. Dietne omejitve med nosečnostjo in kasneje med dojenjem se niso pokazale učinkovitim v preventivi razvoja alergij pri otroku.
Keywords: otrok, nosečnost, živila, dieta, alergeni, dojenje.
Published in DKUM: 13.02.2019; Views: 1373; Downloads: 211
.pdf Full text (601,83 KB)

10.
Zdrava prehrana od rojstva do prvega leta starosti
Aleksandra Pristovnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: Zdrava prehrana otroka je skrb staršev, ki otroku že v samem začetku dajo osnovo za dober razvoj in zdravo življenje. Matere se morajo zavedati pomembnosti zdravega prehranjevanja in to prenesti na otroka. Pri tem so jim v pomoč in vodilo medicinske sestre, ki matere spodbujajo in vodijo. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativni metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika. S pomočjo program Microsoft Excel smo določili vrste spremenljivk (nominale, ordinale, intervale) ter jih predstavili v obliki grafov. Rezultati: Pri anketi je sodelovalo 40 mater. Raziskava je pokazala, da matere mlajše od 30 let ne dojijo dlje (33 %) kot matere stare nad 30 let (36 %). Ugotovili smo, da so prvorodke manj podučene (83 %), da je dojenje do prvega leta starosti za otroka dobro kot mnogorodke (95 %). Matere, ki imajo prvega otroka so bolje podučene katere tekočine ponuditi po 6. mesecih starosti (83 %) kot matere v več otroki (77 %). Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave so pokazali, da ne glede koliko otrok imajo matere in koliko so stare še zmeraj prihaja do pomankanja znanja. Matere so v večini seznanjene o zdravi prehrani nosečnice in otrok. Zato je ključno nadaljnjo sodelovanje z medicinsko sestro, da bi matere resnično lahko sledile najnovejšim smernicam in bile dovolj samozavestne pri odločitvah, ki so dobre za otrokov razvoj in zdravo življenje.
Keywords: smernice zdravega prehranjevanja, dojenje, medicinska sestra.  
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 1615; Downloads: 195
.pdf Full text (1,12 MB)

Search done in 0.97 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica