| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 123
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Obdavčitev dobička iz kapitala po ZDoh-2
Žan Horvat, 2021, master's thesis

Abstract: Dobiček iz kapitala zakon uvršča v širšo kategorijo dohodkov iz kapitala, ki predstavljajo relativno novost v slovenskem davčnem sistemu. Zakonodajalec je za obdavčitev dohodkov iz kapitala predvidel t. i. cedularni način obdavčitve. Dobiček iz kapitala zakon opredeljuje kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot sta zlasti prodaja ali menjava kapitala. Zakon vsebuje različne določbe, ki v praksi zagotavljajo neobdavčenost določenih transakcij s kapitalom. Kot obliko davčne olajšave je šteti tudi institut odloga ugotavljanja davčne obveznosti. Tehnična narava določb o obdavčitvi kapitala (in v glavnem dohodninskega zakona kot takega) dopušča kaj malo možnosti različne razlage in aplikacije vsebujočih pravil, kar je ključno za zadoščenje načela pravne varnosti.
Keywords: dobiček, kapital, dohodnina, davek, davčna stopnja
Published: 18.10.2021; Views: 13; Downloads: 4
.pdf Full text (501,87 KB)

2.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED SLOVENIJO IN SRBIJO
Zlatko Djuričić, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Za državo je pobiranje davkov izrednega pomena, za zavezance pa je le-to povečini neugodno, saj so davčne stopnje visoke. Z institutom davčnih olajšav država poskuša omiliti negativni učinek pobiranja davkov pri zavezancih ter jih vzpodbuditi k prijavi in plačilu davkov. Pomemben vir Slovenskega in Srbskega državnega proračuna je tudi davek od kapitalskih dobičkov fizičnih in pravnih oseb. Pomemben je predvsem z vidika gospodarskega razvoja, saj v današnjem času globalizacije in mednarodne trgovine vedno več subjektov (fizičnih in pravnih oseb) poskuša prodreti na tuje trge z namenom povečanja konkurenčnosti ter zaradi doseganja dobičkov z vlaganji na tuje trge. Zakonodaja s področja davkov ima velik pomen pri odločitvi posameznika ali pravne osebe ali in v katerih državah bo ustvarjal svoj kapital. Osnovni interese vsakega subjekta je zagotovo ustvarjanje čim večjega kapitalskega dobička obremenjenega s čim nižjimi davki. Davčni ureditvi obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji in Srbiji sta si deloma različni, kar povzroča različne davčne obremenitve zavezancev za davek iz dobička ter posledično tudi drugačne finančne učinke, ki jih imata za proračune obeh držav. Za vse države, tudi Slovenijo in Srbijo, je v času recesije ter finančne in gospodarske krize pomembno, da s ciljem gospodarskega razvoja in zmanjševanjem stopnje brezposelnosti ustvarijo ugodno davčno klimo tudi za ustvarjanje kapitalskih dobičkov.
Keywords: davek, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev
Published: 18.03.2021; Views: 125; Downloads: 11
.pdf Full text (426,57 KB)

3.
Primerjalna analiza zakonske ureditve davčnega svetovanja v izbranih državah članicah eu
David Črešnik, 2020, master's thesis

Abstract: V svetu, ki stremi k neprestanemu razvoju in tehnološkemu napredku, se razvijajo različne nove dejavnosti, ki nastajajo ob zaznanih potrebah na trgu. Ena izmed modernih dejavnosti je davčno svetovanje, ki se je v obliko, kot jo poznamo danes, preoblikovalo pred nekaj desetletji. Poklic davčnega svetovalca je postal nujen, saj podjetja ob neprestano spreminjajoči se davčni zakonodaji pomoč pogosto iščejo pri zunanjih izvajalcih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Davčni svetovalec je tisti, ki rešuje davčne probleme in upravlja ter načrtuje davčne obveznosti zavezanca. V različnih državah se davčni svetovalci tudi različno imenujejo, vendar opravljajo enaka oz. podobna dela. Velika razlika med državami je v zakonski ureditvi področja. Nekatere države imajo popolnoma reguliran sistem in davčni svetovalci morajo izpolnjevati pogoje, da lahko izvajajo svojo dejavnost. Vstopni pogoji so običajno ustrezna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit. Obstaja pa dosti več držav, v katerih davčno svetovanje ni zakonsko urejeno in običajno ni vstopnih omejitev za opravljanje poklica, ker nimajo zakonodaje, ki bi definirala, kdo lahko opravlja ta poklic. Najbolj pogosto se z dejavnostjo v teh državah ukvarjajo računovodje, pravniki in drugi strokovnjaki z ekonomskega ali pravnega področja. Magistrsko delo je namenjeno primerjavi ureditev poklica davčnega svetovalca v izbranih državah. Na podlagi raziskovanja temeljne hipoteze se je ugotovilo, da so v Sloveniji vzpostavljeni temelji za implementacijo zakonodaje na področju davčnega svetovanja. Zakonska ureditev bi vsekakor prinesla več koristi kot slabosti. Evropske države z zakonsko urejenim sistemom, kot so Avstrija, Češka, Poljska in Slovaška, so se pri vzpostavitvi zakona o davčnem svetovanju zgledovale po Nemčiji, zato bi Slovenija pri ureditvi poklica davčnega svetovalca lahko prav tako sledila nemški praksi.
Keywords: davčno svetovanje, zbornica davčnih svetovalcev, zakon o davčnem svetovanju, davčni svetovalec, davčna zakonodaja, davčno pravo, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, siva ekonomija
Published: 20.08.2020; Views: 307; Downloads: 40
.pdf Full text (1,14 MB)

4.
Primerjava davčnega vidika dohodka iz zaposlitve v sloveniji in na švedskem
Katja Kolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Dohodnina je eden od velike trojice davkov, ki ga poznajo skoraj vse države zahodnega sveta. Praviloma velja za pomemben javnofinančni vir. Pravno podlago za pobiranje tega davka predstavlja Zakon o dohodnini, ki določa, kdo sploh so zavezanci za dohodnino, vire dohodkov, predmet obdavčitve ter oprostitve plačila dohodnine. V nalogi diplomskega projekta se osredotočamo na dohodke iz zaposlitve in z njimi povezane davke. Obravnavamo področje davkov iz zaposlitve v Sloveniji in na Švedskem. Slednji državi imata enako stopnjo splošnega davka, to je 22 %. V obeh državah veljajo podobni zakoni, ki obravnavajo področje plač. V Sloveniji se davek plačuje na državnem nivoju, na Švedskem pa najprej na lokalnem oziroma občinskem in šele nato na državnem nivoju. Višina davka iz zaposlitve je različna, prav tako državni zakoni obravnavajo različne davčne olajšave in prispevke, ki jih plačujemo kot delojemalec oziroma delodajalec. Diplomska naloga odgovori na vprašanja višine in obdavčitve plač v Sloveniji in na Švedskem. Ugotovili smo, kakšen je strošek plače ob istem izplačilu na Švedskem in kakšen v Sloveniji. Izdelali smo primerjalno analizo obdavčitve povprečne višine bruto plač v obeh državah
Keywords: davek, dohodek iz zaposlitve, dohodnina, davčna olajšava, plača
Published: 17.12.2019; Views: 427; Downloads: 76
.pdf Full text (1,47 MB)

5.
Problematika napotenih delavcev na delo v tujino
Primož Volk, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavljamo temo napotenih delavcev na delo v tujino in načine obračuna plač le-teh. Temo smo izbrali predvsem zaradi zelo nejasno določene zakonodaje. Zaradi te problematike se je veliko podjetij v Sloveniji znašlo v velikih težavah. Nekatera podjetja so obračunavala plače pravilno oz. po točki zakona, vendar so kasneje ravno zaradi nejasnih določil v zakonih ter razlike med razlago Finančnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Furs) in veljavnih zakonov padla v težave. Veliko podjetij je prav zaradi teh težav preselilo svoje sedeže v tujino oz. v tujini odprlo nova podjetja, v katera so kasneje prezaposlili tudi večino svojih delavcev. Problematika je predstavljena v teoretični obliki, medtem ko smo se praktičnega dela raziskave lotili na primerih plačilnih list oziroma primerjave plačilnih list v različnih državah. Kot praktični primer je predstavljen tudi primer zapisnika Fursa, ki odstopa od zakonodaje, nekateri zapisniki so med seboj povsem različni, čeprav obravnavajo povsem enako tematiko. V delu so podrobneje predstavljeni pojem napotenega delavca na delo v tujino, način obračuna plače ter različne uredbe, ki urejajo to temo. Na podlagi teorije in praktičnih primerov smo predvsem želeli razložiti, na kakšen način bi morala podjetja obračunavati plače ter čemu bi se morala izogibati, da jim državni organi v nobenem primeru ne bi mogli očitati, da ne delujejo v skladu z zakonom.
Keywords: napoteni delavec na delo v tujino, dohodnina, obrazec A1, dodatek za ločeno življenje, dodatek za delo v tujini
Published: 25.11.2019; Views: 491; Downloads: 31
.pdf Full text (920,31 KB)

6.
Obračun različnih vrst prejemkov s praktičnimi primeri
Kristina Klemenčič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija je naš dom, omogoča nam, da v njej živimo in preživimo. Življenje pa seveda ni brezplačno, potrebno je plačevati razne davke in prispevke. Ljudje se zato zaposlimo in prejemamo plačo, da lahko preživimo. Za delavca ima plača bistveni pomen, saj predstavlja osnovni vir dohodka, s katerim ta lahko preživi svojo družino. Nasprotno pa za delodajalca pomeni plača strošek, njegov interes je zato čim nižja plača. Delavci so od plače primorani plačati akontacijo dohodnine ter socialne prispevke. Vendar pa plača ni naš edini prejemek, poleg plače lahko prejemamo nadomestila plače ter dodatke k plači, avtorski honorar, bonitete, štipendijo ipd. Vse te prejemke uvrščamo pod osebne prejemke, katere bomo tudi predstavili v naši diplomski nalogi. Delo diplomske naloge je torej namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z osebnimi prejemki iz delovnega razmerja, osebnimi prejemki na pogodbeni podlagi ter z drugimi osebnimi prejemki. Osebne prejemke smo opisali s pravnega in davčnega vidika. Diplomska naloga vsebuje razne primere obračunov osebnih prejemkov z veljavnimi prispevki za socialno delo ter dohodninsko lestvico.
Keywords: osebni prejemek, delovno razmerje, plača, dohodnina, prispevki, avtorski honorar, bonitete, študentsko delo
Published: 30.11.2018; Views: 758; Downloads: 267
.pdf Full text (1,75 MB)

7.
Primerjava obdavčitve dobička pri samostojnem podjetniku in družbi z omejeno odgovornostjo
Marja Uršič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga primerja obdavčitev dohodka pri družbi z omejeno odgovornostjo in samostojnem podjetniku. Kot dohodek je definiran vsak dobiček, ki ga gospodarski subjekt pridobi z opravljanjem pridobitne dejavnosti. V nalogi sta najprej predstavljena davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina (kot davek na dohodek iz dejavnosti), potem pa so podrobneje obravnavane posamezne vrste dohodkov in odhodkov, ki vplivajo na višino davčne osnove pri obeh davkih. Posebej so obravnavane še davčne olajšave, davčna izguba ter spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak.
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, dohodek, davčna osnova
Published: 26.11.2018; Views: 605; Downloads: 75
.pdf Full text (937,06 KB)

8.
Vpliv stopnje obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja na stopnjo brezposelnosti v sloveniji in nekaterih državah evropske unije
Marja Podrižnik, 2018, master's thesis

Abstract: Stopnja brezposelnosti pomembno vpliva na trg dela in na blaginjo državljanov, zaradi česar so ukrepi, ki bi lahko vplivali na stopnjo brezposelnosti, zelo pomembni. Eden od njih bi lahko bil vpliv na stopnjo obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja (plače). Med obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja prištevamo vse dajatve, ki jih je od predmetnega dohodka treba obračunati in plačati, najpogosteje sta to akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost. V nalogi smo proučevali, ali sta stopnja brezposelnosti in stopnja obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja med sabo povezani. Povezanost smo proučevali v obdobju od leta 2005 do leta 2015 za 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, in na dveh nivojih dohodka iz delovnega razmerja (67 % in 167 % povprečne plače). V Sloveniji smo za oba nivoja dohodka ugotovili pozitivno močno povezanost v letih od 2005 do 2008, v letih od 2008 do 2015 pa smo ugotovili negativno močno povezanost pri nižjem nivoju dohodka. Ob proučevanju 24 držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, pa smo povezanost pri nižjem nivoju dohodka ugotovili pri devetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Poljski, Latviji, Španiji in Luksemburgu ter negativno pri Franciji, Danski, Litvi in Sloveniji), pri višjem nivoju dohodka pa smo povezanost ugotovili pri desetih državah (pozitivno pri Nemčiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, Irski, Poljski in Portugalski ter negativno pri Belgiji in Danski). Z raziskavo smo ugotovili, da povezanosti v večini primerov ne ugotovimo, če pa jo že, je ta močna.
Keywords: brezposelnost, obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja, dohodnina, prispevki za socialno varnost povezanost, Slovenija, države Evropske unije.
Published: 16.08.2018; Views: 728; Downloads: 93
.pdf Full text (1,25 MB)

9.
Davčni izdatki v sloveniji in državah članicah EU
Nikola Feguš, 2018, master's thesis

Abstract: Davčni izdatki predstavljajo pomemben del pri snovanju državne politike, obenem pa pomembno vplivajo na prebivalstvo. V magistrski nalogi smo raziskali njihovo funkcijo in vpliv na proračun kot tudi na prebivalstvo ter pravne subjekte. Ugotavljali smo ali je nadzor v državah članicah EU dovolj dober ali bi se ga dalo kako izboljšati. Poiskali smo priporočila OECD ter predstavili pozitivne plati obenem pa omenili tudi negativne učinke. Pri davku od dohodkov fizičnih oseb smo za obdobje 2006 - 2013 analizirali olajšave in njihove učinke na proračun in zavezance. Pri davku od dohodkov pravnih oseb in davku od dohodkov iz dejavnosti smo razčlenili vsako olajšavo. Prav tako smo poudarili prednosti, ki jih je skozi leto prinesla nova zakonodaja na tem področju. Ugotavljamo, da se v opazovanem obdobju znižuje znesek pobranih davkov, kot tudi sama efektivna davčna stopnja. Monitoring davčnih izdatkov se v državah članicah EU izboljšuje, a obstaja še vedno veliko prostora za napredek tudi na tem področju.
Keywords: davčni izdatki, dohodnina, davek od dohodkov iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, Evropska unija, OECD, davčne olajšave.
Published: 19.07.2018; Views: 1220; Downloads: 141
.pdf Full text (2,61 MB)

10.
Problemi in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestih
Jerneja Šisernik, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obsega problematiko in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestih. V uvodu sem se opredelila do samega davčnega sistema v Republiki Sloveniji ter podrobno opisala samo davčno obveznost zavezancev za davek ter način izpolnitve le-te. Nadalje sem predstavila, kako so po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) davčno obravnavani dohodki fizičnih oseb. Predmet obdavčitve dohodnine so namreč vsi dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v enem davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za lažje razumevanje same vsebine sem predstavila pojem rezidentstva Republike Slovenije, ki predstavlja v sistemu obdavčitve z dohodnino odločilno dejstvo, saj le-ta zavezanca zaradi določenega statusa (rezidentstva, državljanstva) ali vira dohodka opredeljuje kot plačnika davka oz. zavezanca za sam davek. Zaradi obdavčitve rezidenta po načelu »svetovnega dohodka«, dolžan je namreč plačati davek za dohodke z virom v in izven Slovenije, se prav pogosto zgodi, da je zavezanec za davek strožje obravnavan. Ob izplačilu enega samega dohodka, sta le-tega obdavčili dve državi. Posledice takšnega dvojnega obdavčenja so države želele zajeziti predvsem s sprejetjem mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja, podpisnica mnogih je tudi Republika Slovenija. V nadaljevanju magistrskega dela sem se opredelila do dohodkov iz kapitala, katerih kategorija so tudi obresti. Le-te sem kot prvo kategorijo dohodkov iz kapitala še bolj sprecifično opisala. Uvodoma sem naštela obresti, ki so zakonsko taksativno navedene, saj so le-te obresti podvržene obdavčenju z dohodnino. Obdavčljive obresti so namreč splošno opredeljene kot vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije. Dohodki iz kapitala se za razliko od ostalih kategorij dohodkov fizičnih oseb ne vključujejo več v letno dohodninsko napoved, niti se ne več vštevajo v letno davčno osnovo za izračun dohodnine, ker se izračunana in plačana dohodnina od teh dohodkov šteje za dokončni davek. Ti dohodki se obdavčujejo po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 odstotna, in brez upoštevanja vseh davčnih olajšav. V tem jedru magistrskega dela sem natančneje raziskala različne davčne osnove, ki so podlaga za nadaljno obdavčitev obresti. Le-te so za posamezne vrste obresti precej različne, identična jim je zgolj davčna stopnja. V osrednjem delu naloge sem se posvetila tudi načinu izpolnitve davčne obveznosti iz naslova obdavčitve obresti, saj ZDoh-2 uzakonja dva različna načina izpolnjevanja le-te oz. samega izračuna in načina plačila davka za davčnega zavezanca. Na koncu sledi še podrobnejša analiza posameznih vrst obresti, kot obdavčljivih dohodkov po Zdoh-2 ter razprava glede morebitnih razlik ali izjem med njimi ter takšen vpliv ima morebiti to na samo davčno obravnavo.
Keywords: Zakon o dohodnini, dohodki fizičnih oseb, obdavčitev fizičnih oseb, dohodnina, davek, dohodki iz kapitala, obresti kot dohodek fizične osebe
Published: 03.07.2018; Views: 909; Downloads: 155
.pdf Full text (1,18 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica