| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 165
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Davek od dobička iz kapitala nepremičnin in oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, Rusiji in Veliki Britaniji
Sabina Težak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Davek od dobička iz kapitala in davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem sta pomembna davka, ki ju upoštevamo pri prometu nepremičnin. Zakonu o dohodnini je pravna podlaga teh zakonov in nam pove kdo so zavezanci za plačilo davka, predmeti obdavčitve in olajšave ter oprostitve plačila davkov. V tem delu diplomskega projekta se osredotočamo na davek od dobička iz kapitala in na davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, Rusiji in Veliki Britaniji. Davčni in pravni sistemi se v teh državah razlikujejo, prav tako pa so velike razlike v davčnih stopnjah. V sistemih zasledimo razne olajšave, ki zmanjšujejo davčne stopnje in s tem znižajo samo plačilo davka. Posebnost te diplomske naloge je v tem, da v nobeni državi ni enak davčni sistem in ni enake davčne stopnje. Diplomski projekt tako odgovori na vprašanja posebnostih višine davčnih stopenj in katere olajšave in oprostitve lahko zasledimo v posameznih državah. Izdelali smo primerjalno analizo davka od dobička iz kapitala in davka od dohodka iz oddajanja premoženja v najem med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Veliko Britanijo.
Keywords: davek, dobiček iz kapitala, dohodek iz oddajanja premoženja v najem, davčna stopnja
Published: 23.11.2020; Views: 208; Downloads: 35
.pdf Full text (622,10 KB)

2.
Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU
Anja Kozar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU obravnava pravice delavcev zaposlenih v tujini. Temeljna svoboščina prostega pretoka oseb zagotavlja posameznikom neomejeno iskanje in sprejetje zaposlitve v kateri koli državi članici. Ta pravica omogoča tudi priključitev družinskih članov v izbrani državi. Zaposlitev v tujini ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, saj je potrebno poznati postopke prihoda v izbrano državo, svoje pravice in obveznosti, ki se nanašajo tako na iskalce zaposlitve kot na zaposlene. Vsem delavcem se zagotavlja enaka obravnava pri zaposlovanju ter izvajanju dela, ne glede na to, v kateri državi članici so zaposleni. Prepoved diskriminacije pri zaposlovanju zahteva enakopravno dodeljevanje vseh pravic in pomoči, tako finančnih kot nefinančnih, zaposlenim in njihovim družinskim članom. Problem, ki se v praksi pojavlja je nepoznavanje vseh pripadajočih pravic pri zaposlovanju ter nepoznavanja pojma diskriminacija oz. neprepoznavanje njenih oblik s strani zaposlenih v tujini. Ne glede na prepoved diskriminacije pri zaposlovanju se ta v praksi vseeno pojavlja. Pojavlja se tudi izkoriščanje delavcev iz manj razvitih držav, postavljanje nesprejemljivih pogojev pri zaposlovanju žensk, prepoved izpovedovanja določene vere. Nekateri delavci diskriminacije zavestno ne prijavijo, saj v tem ne vidijo rešitve problema, nekateri se bojijo za svojo zaposlitev, nekateri pa je ne opazijo. Pomemben vidik je tudi obdavčitev prejetega dohodka iz naslova zaposlitve. Zaposleni v tujini so pogosto zavezani za plačilo davka v domači in gostujoči državi. Države članice so tako v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele in podpisale medsebojne pogodbe in konvencije.
Keywords: Prepoved diskriminacije, zaposlovanje, prosti pretok delavcev, pravice, družinski člani, dohodek
Published: 01.10.2020; Views: 148; Downloads: 24
.pdf Full text (533,28 KB)

3.
Primerjava davčnega vidika dohodka iz zaposlitve v sloveniji in na švedskem
Katja Kolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Dohodnina je eden od velike trojice davkov, ki ga poznajo skoraj vse države zahodnega sveta. Praviloma velja za pomemben javnofinančni vir. Pravno podlago za pobiranje tega davka predstavlja Zakon o dohodnini, ki določa, kdo sploh so zavezanci za dohodnino, vire dohodkov, predmet obdavčitve ter oprostitve plačila dohodnine. V nalogi diplomskega projekta se osredotočamo na dohodke iz zaposlitve in z njimi povezane davke. Obravnavamo področje davkov iz zaposlitve v Sloveniji in na Švedskem. Slednji državi imata enako stopnjo splošnega davka, to je 22 %. V obeh državah veljajo podobni zakoni, ki obravnavajo področje plač. V Sloveniji se davek plačuje na državnem nivoju, na Švedskem pa najprej na lokalnem oziroma občinskem in šele nato na državnem nivoju. Višina davka iz zaposlitve je različna, prav tako državni zakoni obravnavajo različne davčne olajšave in prispevke, ki jih plačujemo kot delojemalec oziroma delodajalec. Diplomska naloga odgovori na vprašanja višine in obdavčitve plač v Sloveniji in na Švedskem. Ugotovili smo, kakšen je strošek plače ob istem izplačilu na Švedskem in kakšen v Sloveniji. Izdelali smo primerjalno analizo obdavčitve povprečne višine bruto plač v obeh državah
Keywords: davek, dohodek iz zaposlitve, dohodnina, davčna olajšava, plača
Published: 17.12.2019; Views: 349; Downloads: 75
.pdf Full text (1,47 MB)

4.
Ekonometrična analiza in primerjava končne potrošnje gospodinjstev v Nemčiji, Avstriji in Grčiji
Urban Špolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V diplomskem delu bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, katere bomo ocenjevali z Metodo Najmanjših Kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih model. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam Metode Najmanjših Kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in, da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije.
Keywords: potrošna funkcija, razpoložljivi dohodek, ekonometrična analiza, gospodinjstva, Metoda Najmanjših Kvadratov, Grčija, Nemčija, Avstrija.
Published: 16.12.2019; Views: 393; Downloads: 64
.pdf Full text (1,80 MB)

5.
Primerjava obdavčitve dobička pri samostojnem podjetniku in družbi z omejeno odgovornostjo
Marja Uršič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga primerja obdavčitev dohodka pri družbi z omejeno odgovornostjo in samostojnem podjetniku. Kot dohodek je definiran vsak dobiček, ki ga gospodarski subjekt pridobi z opravljanjem pridobitne dejavnosti. V nalogi sta najprej predstavljena davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina (kot davek na dohodek iz dejavnosti), potem pa so podrobneje obravnavane posamezne vrste dohodkov in odhodkov, ki vplivajo na višino davčne osnove pri obeh davkih. Posebej so obravnavane še davčne olajšave, davčna izguba ter spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak.
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, dohodek, davčna osnova
Published: 26.11.2018; Views: 537; Downloads: 66
.pdf Full text (937,06 KB)

6.
Davčni vidiki kriptovalut
Klara Fornezzi, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Tema te diplomske naloge so davčni vidiki kriptovalut. V nalogi je najprej opisano, kaj so kriptovalute in kako je glede njihove obdavčitve in regulacije v Sloveniji in Evropski uniji. Nato sledi davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po Zakonu o dohodnini, Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o davku na dodano vrednost ter Zakonu o davku na finančne storitve. Virtualne valute so postale v zadnjem času zelo priljubljene. Vse več posameznikov v njih vidi veliko investicijsko priložnost. Nekateri se z njimi ukvarjajo profesionalno, zopet drugi zgolj ljubiteljsko. S kriptovalutami lahko služimo na tri načine. Prvi je ta, da z njimi trgujemo, drugi, da z njimi rudarimo in tretji, da prejemamo plačilo v kriptovalutah. Obdavčitev je odvisna od vrste davčnega zavezanca in oblike pridobivanja dohodka. Pri virtualnih valutah gre večinoma za naložbe fizičnih oseb, ki niso obdavčene. V Sloveniji še nimamo zakonodaje, ki bi celovito urejala virtualne valute in njihovo davčno obravnavo. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je podala nekatera pojasnila v zvezi z njimi.
Keywords: Kriptovalute, virtualne valute, Bitcoin, obdavčitev, regulacija, dohodek, menjava valut, provizija, DDV .
Published: 26.11.2018; Views: 1029; Downloads: 228
.pdf Full text (941,45 KB)

7.
Davčne utaje pri oddajanju nepremičnin
Igor Kotarščak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Davki predstavljajo glavni proračunski prihodek, s katerim država financira svoje delovanje. Poznamo več različnih vrst davkov in eden izmed njih je tudi davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Sem spadajo premičnine in nepremičnine, katerim smo se mi posvetili. Ker pa posamezniki niso najbolj naklonjeni plačevanju davkov, se pojavljajo davčne utaje, ki so predmet obravnave našega diplomskega projekta. Področje nepremičnin je po našem mnenju pomembno gospodarsko področje, ki veliko prinese v državni proračun. Odločili smo se, da ravno zato v diplomskem projektu predstavimo nepravilnosti, ki se dogajajo na tem področju v zvezi s plačevanjem davčnih obveznosti. V diplomskem projektu smo opredelili in na kratko predstavili sistem obdavčitve pri oddajanju nepremičnin, postopek, kako pridemo do davčne osnove, in davčne obveznosti. Zaradi primerjave smo enako naredili za Hrvaško. Predstavili smo sodobne poti oddajanja nepremičnin po spletu, kakšna je obdavčitev in načine davčne optimizacije na tem področju. Potem smo podrobneje predstavili davčne utaje pri oddaji nepremičnin, najprej z definicijo, kaj je davčna utaja, nato pa s primeri, ki se dogajajo v praksi. Na koncu smo predstavili še podatke o višini pobranih davkov ter številu davčnih nepravilnosti na navedenem področju.
Keywords: davek, dohodek, nepremičnina, davčna utaja, davčna obveznost, davčna osnova, davčna optimizacija.
Published: 25.10.2018; Views: 573; Downloads: 85
.pdf Full text (1,35 MB)

8.
Problemi in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestih
Jerneja Šisernik, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obsega problematiko in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestih. V uvodu sem se opredelila do samega davčnega sistema v Republiki Sloveniji ter podrobno opisala samo davčno obveznost zavezancev za davek ter način izpolnitve le-te. Nadalje sem predstavila, kako so po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) davčno obravnavani dohodki fizičnih oseb. Predmet obdavčitve dohodnine so namreč vsi dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v enem davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za lažje razumevanje same vsebine sem predstavila pojem rezidentstva Republike Slovenije, ki predstavlja v sistemu obdavčitve z dohodnino odločilno dejstvo, saj le-ta zavezanca zaradi določenega statusa (rezidentstva, državljanstva) ali vira dohodka opredeljuje kot plačnika davka oz. zavezanca za sam davek. Zaradi obdavčitve rezidenta po načelu »svetovnega dohodka«, dolžan je namreč plačati davek za dohodke z virom v in izven Slovenije, se prav pogosto zgodi, da je zavezanec za davek strožje obravnavan. Ob izplačilu enega samega dohodka, sta le-tega obdavčili dve državi. Posledice takšnega dvojnega obdavčenja so države želele zajeziti predvsem s sprejetjem mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja, podpisnica mnogih je tudi Republika Slovenija. V nadaljevanju magistrskega dela sem se opredelila do dohodkov iz kapitala, katerih kategorija so tudi obresti. Le-te sem kot prvo kategorijo dohodkov iz kapitala še bolj sprecifično opisala. Uvodoma sem naštela obresti, ki so zakonsko taksativno navedene, saj so le-te obresti podvržene obdavčenju z dohodnino. Obdavčljive obresti so namreč splošno opredeljene kot vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije. Dohodki iz kapitala se za razliko od ostalih kategorij dohodkov fizičnih oseb ne vključujejo več v letno dohodninsko napoved, niti se ne več vštevajo v letno davčno osnovo za izračun dohodnine, ker se izračunana in plačana dohodnina od teh dohodkov šteje za dokončni davek. Ti dohodki se obdavčujejo po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 odstotna, in brez upoštevanja vseh davčnih olajšav. V tem jedru magistrskega dela sem natančneje raziskala različne davčne osnove, ki so podlaga za nadaljno obdavčitev obresti. Le-te so za posamezne vrste obresti precej različne, identična jim je zgolj davčna stopnja. V osrednjem delu naloge sem se posvetila tudi načinu izpolnitve davčne obveznosti iz naslova obdavčitve obresti, saj ZDoh-2 uzakonja dva različna načina izpolnjevanja le-te oz. samega izračuna in načina plačila davka za davčnega zavezanca. Na koncu sledi še podrobnejša analiza posameznih vrst obresti, kot obdavčljivih dohodkov po Zdoh-2 ter razprava glede morebitnih razlik ali izjem med njimi ter takšen vpliv ima morebiti to na samo davčno obravnavo.
Keywords: Zakon o dohodnini, dohodki fizičnih oseb, obdavčitev fizičnih oseb, dohodnina, davek, dohodki iz kapitala, obresti kot dohodek fizične osebe
Published: 03.07.2018; Views: 849; Downloads: 147
.pdf Full text (1,18 MB)

9.
Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve v Republiki Sloveniji in primerjava z izbranimi državami
Barbara Krošel, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Dohodnina predstavlja glavno vrsto davkov, s katero so obdavčeni dohodki fizičnih oseb. Mednje se štejejo dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, oddajanja premoženja v najem, pa tudi dohodki iz kapitala ter dohodki iz gozdarske in kmetijske dejavnosti, kar natančno navaja Zakon o dohodnini, 2. izdaja. V diplomski nalogi smo se odločili raziskati urejenost davčnega sistema v Sloveniji, pri čemer smo se usmerili na davčne stopnje dohodnine, prispevke in davčne olajšave. Ureditev v Sloveniji smo nato primerjali z ureditvijo na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstraliji in ZDA. Vse te države spadajo med najrazvitejše države sveta. Zanimalo nas je, ali je morda kakšna razlika med obdavčitvijo dohodka iz zaposlitve med državami v EU in tistimi, ki so izven EU. Pred raziskovanjem smo si postavili raziskovalne teze, nato pa smo poiskali podatke o dohodninskih razredih in dohodninskih stopnjah za leto 2017, prispevkih zaposlenih in delodajalcev ter podatke o olajšavah in odbitkih od dohodninske osnove. Prav tako smo pri vsaki izmed držav naredili informativni izračun plače, rezultate pa smo nato grafično prikazali in jih med seboj primerjali. Najpomembnejši kriterij pri obdavčitvi je rezidentski status fizične osebe. Po Zakonu o dohodnini je rezident Slovenije posameznik, ki ima stalno bivališče v Sloveniji, z izjemo fizične osebe, ki biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali ostalih institucijah EU, ima v Sloveniji središče svojih ekonomskih interesov in je v davčnem letu v Sloveniji prisoten vsaj 183 dni. Rezident Slovenije je obdavčen po načelu obdavčitve svetovnega dohodka, nerezident pa glede na vir dohodka v Sloveniji. V Nemčiji se rezidentstvo določa glede na bivanje in namen bivanja. Posameznik se šteje za nemškega rezidenta, če ima v Nemčiji stalno ali začasno bivališče in je fizično prisoten za obdobje, daljše od 6 mesecev (183 dni), enako pa velja tudi za Nizozemsko, ZDA in Avstralijo. V Sloveniji so nerezidenti obdavčeni po enakih davčnih stopnjah kot rezidenti, v Avstraliji pa so nerezidenti do 24.709 € obdavčeni po višji davčni stopnji (32,5 %) kot rezidenti. Od tega zneska naprej so obdavčeni enako kot rezidenti. Najnižjo davčno stopnjo za fizične osebe z nizkimi dohodki imata Avstralija (do 12.154 €) in Nemčija (do 8.820 €) z davčno stopnjo 0 %. Najvišje davčne stopnje med primerjanimi državami imata Nizozemska in Nemčija. Države EU imajo v povprečju višje davčne stopnje kakor države izven EU. V državah EU morajo zaposleni od svoje bruto plače prispevati socialne prispevke, ki v Sloveniji znašajo 22,1 % bruto plače, v Nemčiji okoli 20,5 % in na Nizozemskem 27,65 % bruto plače, vendar le do največ letnega dohodka 33.791 €. Več prispevkov za delavce plačujejo delodajalci v EU kakor izven EU. V Sloveniji delodajalec prispeva 16,1 % bruto plače, v Nemčiji 20,675 %, na Nizozemskem 18,47 %, v Avstraliji 9,5 % in v ZDA 1,45 % ter dodatno 6,2 %, če letni dohodek presega 106.837,75 €.
Keywords: dohodnina, dohodek od zaposlitve, davčne stopnje, davčne olajšave, prispevki
Published: 19.12.2017; Views: 1035; Downloads: 109
.pdf Full text (1,80 MB)

10.
Gospodarska rast in koncept sreče v tržnih družbah
Petra Ban, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Sreča je kriterij za merjenje blagostanja in bistven element kakovostnega življenja ter posledično dobrega počutja ljudi. Mikroekonomsko merilo blagostanja in individualne sreče predstavlja merjenje koristnosti. Pomemben indikator blagostanja tržnih družb predstavlja rast bruto domačega proizvoda. Paradoks sreče nam kaže, da ljudje kljub hitri gospodarski rasti in izboljšanju življenjskega standarda niso nujno srečnejši. Ko gospodarstvo doseže določeno raven dohodka, se potrebe prebivalcev namreč usmerijo k nematerialnim dejavnikom. Pri tem igrajo pomembno vlogo kompleksne kategorije vrednot, kot so na primer socialna povezanost, svoboda, varnost, mir, enakost in demokracija. V družbi je zaželena zmerna gospodarska rast, ki povečuje zadovoljstvo ljudi. Za krepitev le-te pa je potrebna ne le materialna blaginja, temveč tudi okoljska in družbena blaginja. Preplet vseh treh komponent zagotavlja stabilno in uspešno gospodarstvo, kar pa je ultimativen cilj vseh družb.
Keywords: sreča, zadovoljstvo z življenjem, blagostanje, dohodek, gospodarska rast.
Published: 11.12.2017; Views: 719; Downloads: 87
.pdf Full text (717,77 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica