Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o osredotočenosti učiteljev dodatne strokovne pomoči nasploh kakor tudi na duševno zdravje učencev, učiteljevo sodelovanje in vrsta predanih informacij pri delu z drugimi učitelji in s starši, usposobljenost učiteljev dodatne strokovne pomoči za prepoznavanje duševnih težav ter zaznavanje vpliva ur dodatne strokovne pomoči nasploh kot z vidika duševnega zdravja učencev. V teoretičnem delu so opisani duševno zdravje in njegovi dejavniki, učenčeva samopodoba, anksioznost in depresija. Opisane so tudi skupine posebnih potreb, dodatna strokovna pomoč, učne težave ter pomen sodelovanja strokovnih delavcev šole in staršev. Empirični del predstavlja odgovore, ki smo jih s kvalitativnim raziskovanjem pridobili od učiteljic dodatne strokovne pomoči s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Učiteljice so odgovarjale na vprašanja, povezana z njihovim delom ter sodelovanjem z drugimi učitelji in starši. Pozornost je bila usmerjena predvsem na informacije, povezane z duševnim zdravjem učencev s posebnimi potrebami. Izkazalo se je, da intervjuvanke pozornost namenjajo učenčevim primanjkljajem, učni snovi, funkcioniranju učenca ter večinoma tudi njegovemu počutju in doživljanju. Predaja informacij s strani učiteljev in staršev se večinoma navezuje predvsem na šolske ocene in učno snov. Intervjuvanke so večinoma ocenile, da znajo prepoznati duševne težave učencev ter da ure dodatne strokovne pomoči pozitivno vplivajo na učenčevo duševno zdravje, a je v nekaterih primerih hkrati mogoče opaziti tudi negativen vpliv.
Keywords: dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami, sodelovanje, duševno zdravje
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 66; Downloads: 41
Full text (1,70 MB)

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo naredili poglobljeno analizo pogledov različnih avtorjev o inkluziji v vzgoji in izobraževanju, opredelili otroke s posebnimi potrebami, predstavili prilagoditve, oblike podpore in pomoči, ki jih potrebujejo le ti. V empiričnem delu smo predstavili raziskovalni del, pri katerem smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z individualiziranimi strukturiranimi intervjuji. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljenih intervjujev odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in pripravo na delo inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami, načrtovanje in urejanje prilagoditev, načrtovanje strategij in pristopov dela ter didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, kakšna je skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja in kako poteka evalvacija dela inkluzivnih pedagogov. Raziskava je pokazala, da inkluzivni pedagogi kot ključen del načrtovanja dela z otroki s posebnimi potrebami opredeljujejo poznavanje otroka in njegovih potreb. Vzgojno-izobraževalna ustanova sestavi individualiziran program, v katerem so zapisani cilji, ki inkluzivnim pedagogom predstavljajo vodilo za delo. Pri urah dodatne strokovne pomoči, kot tudi pri pouku, so učenci s posebnimi potrebami deležni prilagoditev. K načrtovanju in izboljšanju nadaljnjega dela inkluzivnim pedagogom doprinesejo opravljene evalvacije. Inkluzivni pedagogi se z različnimi pristopi in strategijami dela trudijo, da bi v vrtcih in šolah vladala inkluzivna klima.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivni pedagogi, prilagoditve, dodatna strokovna pomoč, evalvacija
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 1735; Downloads: 503
Full text (763,53 KB)

Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, ali so učitelji, ki so v času epidemije COVID-19 izvajali dodatno strokovno pomoč (DSP) na daljavo, pri tem zaznavali povečano mero stresa, povezanega z delom. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki so vplivali na njihovo zaznano stopnjo stresa in kako je slednja vplivala na izvajanje dodatne strokovne pomoči ter na samo delo med poukom na daljavo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Pri reševanju anonimne spletne ankete je sodelovalo 108 učiteljev. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je bila stopnja stresa pri učiteljih, ki izvajajo DSP, zmerna do visoka. Največjo oviro je učiteljem predstavljala fizična oddaljenost učencev. Po drugi strani so bili učitelji zadovolji s komunikacijo, ki je potekala med njimi in učenci ter njihovimi starši. Pričakovano je med anketiranimi učitelji bilo pogosto negativno počutje, ki so ga najbolj zaznali tisti, ki so doživljali zelo visoko stopnjo stresa. V veliko pomoč pri razbremenitvi in sproščanju je večini učiteljem bila družina. Nekateri so pred vsakodnevnim stresom pobegnili v svet glasbe, drugi so zatočišče našli v kuhanju in spet tretji v klepetanju s prijatelji prek spleta.
Keywords: stres, pouk na daljavo, dodatna strokovna pomoč, učitelj, izobraževanje
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 999; Downloads: 193
Full text (1,49 MB)

Abstract: Dodatna strokovna pomoč in prilagoditve sta temeljni sestavini izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v večinskih šolah. Za uspešno delovanje in napredovanje potrebujejo otroci s posebnimi potrebami podporo v obliki dodatne strokovne pomoči in prilagoditev skozi celotno osnovno šolo. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili pojma integracija in inkluzija ter zajeli klasifikacijo in identifikacijo otrok s posebnimi potrebami. Največji poudarek smo namenili predstavitvi koncepta inkluzivnega izobraževanja v Sloveniji ter predstavitvi podpore otrokom s posebnimi potrebami v večinskih šolah v obliki DSP in prilagoditev. V empiričnem delu smo se osredotočili na izvajanje DSP v tretji triadi osnovne šole. Na podlagi podatkov iz odločb smo želeli ugotoviti, kako komisija za usmerjanje dodeljuje ure DSP, z anketnima vprašalnikoma pa smo želeli proučiti, kakšen pogled imajo izvajalci DSP na izvajanje, strukturo in organizacijo ter na učinkovitost DSP v tretji triadi osnovne šole. Zanimala so nas tudi njihova mnenja in stališča o izvajanju DSP. Pri tem smo bili pozorni tudi na razlike glede na izobrazbeni profil in delovne izkušnje anketirancev. V sklepnem delu magistrske naloge smo predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo rezultatov iz odločb in anketnih vprašalnikov ter z interpretacijo rezultatov.
Keywords: inkluzija, dodatna strokovna pomoč, premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, učna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 06.05.2021; Views: 1482; Downloads: 195
Full text (1,10 MB)

Abstract: Učne težave pri učencih se včasih že zelo zgodaj pokažejo v šoli; vplivajo lahko na učenčevo počutje v šoli, na njegov občutek lastne kompetentnosti, na odnose s sošolci, šolsko uspešnost. Povedano drugače: vplivajo na njegovo celotno življenje in nenehno ustvarjajo občutek ne tako svetle prihodnosti, saj imajo dolgoročno negativni vpliv na različna področja njegovega življenja. Da bi zmanjšala tveganje, šola tem učencem ponuja različne vrste pomoči, ki se od države do države razlikujejo, čeprav obstajajo smernice, ki niso odvisne le od zakonodaje ene države, temveč so širše usklajene s svetovnimi trendi, deklaracijami, konvencijami idr. Kljub zakonodaji, načrtovanim konceptom dela in smernicam se ovire, ki se pojavijo zaradi razhajanja med zakonodajo in dejansko prakso v vzgojno izobraževalnem delu, včasih ne zmanjšajo v pričakovani meri. V pričujočem magistrskem delu preučujemo stališča o kakovosti izvedbe individualiziranih programov strokovne pomoči ter raziskujemo, ali obstajajo razlike v zakonodaji in praksi med sosednjima državama Slovenijo in Hrvaško. Preučili smo tudi sociološke dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek in razvoj specifičnih učnih težav v času otrokovega razvoja ter šolanja. V delu smo najprej predstavili teoretično ozadje osnovnošolske zakonodaje v vsaki državi posebej, nato smo primerjali zgodovinske razlike med državama pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, preučevali pojavnost otrok z učnimi težavami, raziskovali smo tudi, kako je vsaka država oblikovala načine strokovne pomoči, individualizirane programe in prilagoditve za učence. Rezultati empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 182 slovenskih in hrvaških osnovnošolskih učiteljic ter učiteljev, so pokazali pomembne razlike med državama. Hrvaški učitelji so izkazali večjo podporo inkluzivnemu pristopu k učencem z učnimi težavami, medtem ko so slovenski učitelji potrdili boljšo kakovost sistemov podpore za učence z učnimi težavami. Naši rezultati so primerljivi s finančnimi pogoji v obeh državah ter ostalimi dejavniki, ki so vplivali na razvoj sistemov podpore in kažejo smer razvoja inkluzije učencev z učnimi težavami v obeh državah.
Keywords: Učenci z učnimi težavami, dodatna strokovna pomoč (DSP), strokovna služba, osnovna šola, stališča.
Published in DKUM: 20.12.2018; Views: 1136; Downloads: 149
Full text (1,63 MB)