1. Pogled staršev otrok s posebnimi potrebami na izvajanje dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli : magistrsko deloLaura Firšt, 2025, master's thesis Abstract: Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole zahteva ustrezno prilagajanje učnega okolja, nudenje podpore in zagotavljanje pogojev, ki omogočajo optimalno vključevanje v šolski prostor. Ključno vlogo pri tem ima dodatna strokovna pomoč, ki mora biti strokovno načrtovana, individualno prilagojena potrebam otroka in kakovostno izpeljana. Čeprav se pomoč večinoma odvija v odnosu med otrokom in strokovnim delavcem, imajo izredno pomembno vlogo tudi starši. Posebej pri dodatni strokovni pomoči je pomembno enakovredno sodelovanje oziroma partnerski odnos med starši in šolo, ki temelji na zaupanju, spoštovanju, izmenjavi informacij in oblikovanju skupnih ciljev.
Namen magistrske naloge je raziskati pogled staršev otrok s posebnimi potrebami na izvajanje dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 105 staršev.
Ključne ugotovitve kažejo, da starši zaznavajo pozitiven vpliv dodatne strokovne pomoči na socialni in učni napredek otroka. Prav tako so večinoma zadovoljni s sodelovanjem z izvajalcem pomoči, saj ta pravočasno odgovori na njihova vprašanja, upošteva njihove predloge in jih spodbuja pri delu doma. Raziskava je pokazala, da so starši zaradi dodatne strokovne pomoči bolj pomirjeni in bolje razumejo otrokove potrebe. Kljub temu pa kar tretjina anketiranih poroča o konkretnih ovirah pri dostopu in urejanju dodatne strokovne pomoči.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, osnovna šola, pogled staršev, sodelovanje
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 31
 Full text (2,12 MB) |
2. Uporaba umetne inteligence med izvajalci dodatne strokovne pomoči v vrtcu : magistrsko deloBarbara Barat, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo raziskuje stališča izvajalcev dodatne strokovne pomoči v slovenskih vrtcih, zlasti orodja ChatGPT, pri delu z otroki s posebnimi potrebami in otroki, ki so prepoznavni kot rizični. Namen raziskave je bil ugotoviti seznanjenost, pogostost in načine uporabe, samozaznano kompetentnost, pomisleke, možnosti ter problematiko, ki jih strokovni delavci zaznavajo pri uporabi umetne inteligence v okviru dodatne strokovne pomoči v vrtcu. Uporabljena je bila kvantitativna metoda z anketnim vprašalnikom, v katerega je bilo vključenih 86 strokovnih delavcev. Rezultati so pokazali, da so izvajalci dodatne strokovne pomoči v vrtcih seznanjeni s ChatGPT-jem, vendar je njihova uporaba pri delu z otroki omejena – uporablja se predvsem kot orodje za pridobivanje idej in informacij, manj pa za konkretno pedagoško načrtovanje. Kot ključne izzive strokovni delavci navajajo nezanesljivost informacij in etične pomisleke, kot sta varnost in zasebnost podatkov. ChatGPT se v predšolski vzgoji, v kontekstu dodatne strokovne pomoči, prepoznava kot dopolnilo orodje, ki pa ne more nadomestiti strokovnega znanja, pedagoške presoje in človeške interakcije.
Keywords: izvajalci dodatne strokovne pomoči/vzgojitelji za zgodnjo obravnavo, ChatGPT, dodatna strokovna pomoč, umetna inteligenca v predšolskem obdobju, zgodnja obravnava otrok
Published in DKUM: 18.09.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,47 MB) |
3. Obravnava motiva pomen narave v delu Toneta Pavčka: Čas duše, čas telesa pri urah dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli : magistrsko deloMaja Lampret, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Obravnava motiva pomen narave v delu Toneta Pavčka: Čas duše, čas telesa pri urah dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli vsebuje ugotovitve o izvedbi učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli na prostem na temo avtorja Toneta Pavčka in njegovega dela Čas duše, čas telesa.
V središču magistrskega dela je izvedba učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli na prostem na temo avtorja Toneta Pavčka in njegovega dela Čas duše, čas telesa, natančneje odlomek Dolenjska. Zanimalo nas je, kako aktivni in sproščeni so dijaki in dijakinje pri takšni vrsti učne ure, kako zanimiva je učna ura na prostem ter kako učinkovita je ura dodatne strokovne pomoči pri slovenščini.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s pomočjo katere smo povzeli že znana teoretična spoznanja o didaktiki, o didaktiki pouka književnosti, o dodatni strokovni pomoči, o posebnih potrebah, o pouku na prostem, o naravi in njenem vplivu na človekovo duševno zdravje, o avtorju in o delu.
V empiričnem delu smo prikazali analizo izvedene učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini na prostem. Izvedli smo eno učno uro, ki je bila namenjena obravnavi avtorja Toneta Pavčka in dela Čas duše, čas telesa. Eno uro smo namenili izpolnjevanju anketnega vprašalnika ter pogovoru z dijaki in dijakinjami o opravljeni učni uri.
Glavni cilji magistrskega dela so bili prikazati uspešnost učne ure na prostem pri slovenščini, v sklopu književnosti, prikazati uspešnost ur dodatne strokovne pomoči zaradi manjšega števila dijakov in dijakinj ter spodbuditi dijake in dijakinje za razmislek o naravi ter njihovem odnosu do nje.
Keywords: slovenščina, dodatna strokovna pomoč v srednji šoli, posebne potrebe, narava, Tone Pavček: Čas duše, čas telesa
Published in DKUM: 17.09.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (2,38 MB) |
4. Inkluzivnost dodatne podpore in pomoči za učenceKatja Jeznik, 2022, original scientific article Abstract: Raziskave kažejo, da so rešitve na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami uspešne pri izboljšanju njihovih akademskih dosežkov, manj pa pri njihovi socialni vključenosti. V članku je predstavljena študija primera dodatne podpore mobilnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov učencem, za katere so na šolah presodili, da potrebujejo dodatno spodbudo pri doseganju ciljev, niso pa identificirani kot učenci s posebnimi potrebami. Zanimalo nas je razumevanje pojma inkluzije in ali se aktivnosti podpore učencem prekrivajo z že uveljavljenimi praksami. Ugotovili smo neenotno razumevanje pojma inkluzije ter usmerjenost v drugačno sodelovanje z učenci. Kljub spodbudnim ugotovitvam je oblikovanje čim manj izključujočih praks velik izziv.
Keywords: šolska svetovalna služba, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, svetovalno delo, dodatna strokovna pomoč, mobilni specialno in rehabilitacijski pedagog, učne težave
Published in DKUM: 24.07.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (412,27 KB)
This document has many files! More... |
5. Usmerjanje pozornosti učiteljev dodatne strokovne pomoči na duševno zdravje učencev s posebnimi potrebami : magistrsko deloNina Gobec, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o osredotočenosti učiteljev dodatne strokovne pomoči nasploh kakor tudi na duševno zdravje učencev, učiteljevo sodelovanje in vrsta predanih informacij pri delu z drugimi učitelji in s starši, usposobljenost učiteljev dodatne strokovne pomoči za prepoznavanje duševnih težav ter zaznavanje vpliva ur dodatne strokovne pomoči nasploh kot z vidika duševnega zdravja učencev.
V teoretičnem delu so opisani duševno zdravje in njegovi dejavniki, učenčeva samopodoba, anksioznost in depresija. Opisane so tudi skupine posebnih potreb, dodatna strokovna pomoč, učne težave ter pomen sodelovanja strokovnih delavcev šole in staršev.
Empirični del predstavlja odgovore, ki smo jih s kvalitativnim raziskovanjem pridobili od učiteljic dodatne strokovne pomoči s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Učiteljice so odgovarjale na vprašanja, povezana z njihovim delom ter sodelovanjem z drugimi učitelji in starši. Pozornost je bila usmerjena predvsem na informacije, povezane z duševnim zdravjem učencev s posebnimi potrebami. Izkazalo se je, da intervjuvanke pozornost namenjajo učenčevim primanjkljajem, učni snovi, funkcioniranju učenca ter večinoma tudi njegovemu počutju in doživljanju. Predaja informacij s strani učiteljev in staršev se večinoma navezuje predvsem na šolske ocene in učno snov. Intervjuvanke so večinoma ocenile, da znajo prepoznati duševne težave učencev ter da ure dodatne strokovne pomoči pozitivno vplivajo na učenčevo duševno zdravje, a je v nekaterih primerih hkrati mogoče opaziti tudi negativen vpliv.
Keywords: dodatna strokovna pomoč, učenci s posebnimi potrebami, sodelovanje, duševno zdravje
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 66; Downloads: 60
Full text (1,70 MB) |
6. Ocena mobilnih izvajalcev dodatne strokovne pomoči glede izvajanja prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami v redni osnovni šoli : magistrsko deloMartin Pobežin, 2024, master's thesis Abstract: Namen našega magistrskega dela je bil preučiti, kako mobilni izvajalci dodatne strokovne pomoči ocenjujejo upoštevanje in izvajanje prilagoditev s strani strokovnih delavcev na rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu smo razvili temeljit pregled možnih prilagoditev za različne skupine otrok s posebnimi potrebami, predstavili možne ovire pri izpolnjevanju potrebnih prilagoditev ter razložili vlogo posameznih šolskih strokovnih delavcev, staršev in otrok. V sklopu empiričnega dela smo opravili kvalitativno raziskavo na podlagi intervjujev z devetimi mobilnimi izvajalci dodatne strokovne pomoči, ki delujejo na dvanajstih različnih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so prostorske prilagoditve in prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja v večinski meri upoštevane. Za sledenje kurikularnim in didaktičnim prilagoditvam učiteljem pogosto primanjkuje znanja, ovira jih tudi preobremenjenost. Največje skrbi vzbuja visoka osredotočenost na učni uspeh in nizka pozornost socialnim prilagoditvam na drugi strani. Namreč, učitelji so manj pozorni na počutje otrok s posebnimi potrebami, prav tako v nizki meri spodbujajo medvrstniške odnose. Zaznali smo redno sodelovanje ožjih članov strokovne skupine in tudi vključenost staršev, ki pa se na žalost pogosto postavijo v pasivno vlogo. Vprašani izražajo višje upoštevanje prilagoditev pri razrednih učiteljih kot pa pri predmetnih. Identificirane so predvsem potrebe po manjših oddelkih, več kadra in dodatnem izobraževanju zaposlenih.
Keywords: posebne potrebe, prilagoditve, učitelji, dodatna strokovna pomoč, individualizirani program
Published in DKUM: 28.05.2024; Views: 226; Downloads: 139
Full text (1,47 MB) |
7. Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami : magistrsko deloTina Hartman, 2022, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom Načrtovanje dela inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo naredili poglobljeno analizo pogledov različnih avtorjev o inkluziji v vzgoji in izobraževanju, opredelili otroke s posebnimi potrebami, predstavili prilagoditve, oblike podpore in pomoči, ki jih potrebujejo le ti. V empiričnem delu smo predstavili raziskovalni del, pri katerem smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z individualiziranimi strukturiranimi intervjuji. V empiričnem delu smo s pomočjo opravljenih intervjujev odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na načrtovanje in pripravo na delo inkluzivnih pedagogov z otroki s posebnimi potrebami, načrtovanje in urejanje prilagoditev, načrtovanje strategij in pristopov dela ter didaktičnih pripomočkov za otroke s posebnimi potrebami, kakšna je skrb za ustvarjanje inkluzivnega okolja in kako poteka evalvacija dela inkluzivnih pedagogov. Raziskava je pokazala, da inkluzivni pedagogi kot ključen del načrtovanja dela z otroki s posebnimi potrebami opredeljujejo poznavanje otroka in njegovih potreb. Vzgojno-izobraževalna ustanova sestavi individualiziran program, v katerem so zapisani cilji, ki inkluzivnim pedagogom predstavljajo vodilo za delo. Pri urah dodatne strokovne pomoči, kot tudi pri pouku, so učenci s posebnimi potrebami deležni prilagoditev. K načrtovanju in izboljšanju nadaljnjega dela inkluzivnim pedagogom doprinesejo opravljene evalvacije. Inkluzivni pedagogi se z različnimi pristopi in strategijami dela trudijo, da bi v vrtcih in šolah vladala inkluzivna klima.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivni pedagogi, prilagoditve, dodatna strokovna pomoč, evalvacija
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 1735; Downloads: 549
Full text (763,53 KB) |
8. Spremljanje in evalviranje procesa izvedbe dodatne strokovne pomoči iz matematikeTeja Jelušič, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo teoretično predstavi znanstvena spoznanja glede osnovnih procesov učenja s poudarkom na načinih krepitve metakognicije. Osredotoča se na koncept miselne naravnanosti. Namen naloge je predstaviti tudi nekatera procesna znanja in učne strategije, ki bi bile primerne pri izvajanju individualne dodatne strokovne pomoči iz matematike. Uporabljena je bila študija primera z metodo opazovanja z udeležbo. V raziskavo je bila vključena učenka sedmega razreda s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Ugotovljeno je bilo, da učenke v času spremljanja ni bilo mogoče osvoboditi predstave o tem, da ne sme delati napak in da so lahko samo nekateri učenci dobri pri matematiki. Tudi uporaba strategij je v tem obdobju ostala enaka in se ni izboljšala. Starši menijo, da hčerka zna uspešno uporabljati izbrane učne strategije, ki so bile uporabljene v raziskavi. Ocenjeno je bilo, da učenka ni usvojila strategije samospraševanja, čeprav jo je sama dojemala kot delno usvojeno. Zaznane pa so bile manjše pozitivne spremembe oziroma vpliv izvajalca na počutje učenke pri urah dodatne strokovne pomoči. Na koncu dela je predstavljen še načrt nadaljnjega dela z učenko.
Keywords: dodatna strokovna pomoč, metakognicija, pozitivna matematična miselna naravnanost, formativno spremljanje, povratne informacije
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 786; Downloads: 168
Full text (2,43 MB) |
9. Zaznavanje stresa med poučevanjem na daljavo pri učiteljih, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč : magistrsko deloAnja Sovič, 2021, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, ali so učitelji, ki so v času epidemije COVID-19 izvajali dodatno strokovno pomoč (DSP) na daljavo, pri tem zaznavali povečano mero stresa, povezanega z delom. Zanimalo nas je tudi, kateri dejavniki so vplivali na njihovo zaznano stopnjo stresa in kako je slednja vplivala na izvajanje dodatne strokovne pomoči ter na samo delo med poukom na daljavo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Pri reševanju anonimne spletne ankete je sodelovalo 108 učiteljev. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je bila stopnja stresa pri učiteljih, ki izvajajo DSP, zmerna do visoka. Največjo oviro je učiteljem predstavljala fizična oddaljenost učencev. Po drugi strani so bili učitelji zadovolji s komunikacijo, ki je potekala med njimi in učenci ter njihovimi starši. Pričakovano je med anketiranimi učitelji bilo pogosto negativno počutje, ki so ga najbolj zaznali tisti, ki so doživljali zelo visoko stopnjo stresa. V veliko pomoč pri razbremenitvi in sproščanju je večini učiteljem bila družina. Nekateri so pred vsakodnevnim stresom pobegnili v svet glasbe, drugi so zatočišče našli v kuhanju in spet tretji v klepetanju s prijatelji prek spleta.
Keywords: stres, pouk na daljavo, dodatna strokovna pomoč, učitelj, izobraževanje
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 999; Downloads: 197
Full text (1,49 MB) |
10. Stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči : magistrsko deloAlja Podmenik, 2021, master's thesis Abstract: V nalogi obravnavamo stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči. V Sloveniji je dodatna strokovna pomoč omogočena otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo in izvedli polstrukturirane intervjuje. Želeli smo ugotoviti, kakšna stališča imajo starši otrok, ki so usmerjeni v program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo do izvajalcev dodatne strokovne pomoči in aspektov njihovega dela ter proučiti načine izvajanja dodatne strokovne pomoči in odnos staršev do teh realiziranih načinov. Intervjuvali smo osem staršev otrok s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi in so vključeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvaja na redni osnovni šoli. Vključeni v raziskavo imajo pozitivna stališča do izvajalcev dodatne strokovne pomoči. Menijo, da s pomočjo le-te njihovi otroci lažje dosegajo predvidene cilje in so v širšem okolju uspešnejši. Načini izvajanja dodatne strokovne pomoči so se izkazali kot pomoč in podpora tako staršem kot otrokom. Med izvajalci dodatne strokovne pomoči poteka dvosmerna komunikacija, ki se je pokazala kot uspešna, saj v takšni vrsti sodelovanja otrok s posebnimi potrebami lažje premaguje primanjkljaje, ovire oziroma motnje.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, starši otrok s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, pedagoška obravnava, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 1274; Downloads: 313
Full text (879,57 KB) |
