| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Inovativni načini ustvarjanja dodane vrednosti izdelkom in storitvam
Klemen Petelin, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem času se podjetja soočajo z vse večjo konkurenco in da bi izstopala iz te množice ter si zagotovila konkurenčno prednost, je ključnega pomena, da si ustvarijo dodano vrednost. Ljudje se za nakup odločajo na podlagi različnih dejavnikov, najpomembneje pa je, da bo izdelek ali storitev zadovoljil njihove potrebe. Izhajati je potrebno iz perspektive strank, oziroma kupcev, na kar opozarja tudi Gibson (2015, str. 184); da najdemo nove priložnosti za inoviranje, se moramo postaviti v vlogo naših strank in začeti gledati na znamko, izdelke in storitve skozi njihove oči. Na primeru zaposlitvenega portala Mojedelo.com, ki je v lasti podjetja Styria digital marketplaces d.o.o., smo ugotavljali pomembnost dodane vrednosti izdelkov in storitev na primeru kariernih sejmov, ki jih prej omenjeno podjetje organizira že petnajsto leto. Raziskali bomo elemente, ki prinašajo dodano vrednost (kvaliteta, prihranek časa, boljše počutje). S pomočjo postavljenih raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, kateri elementi prinašajo omenjenemu podjetju dodano vrednost.
Keywords: dodana vrednost, edinstvena ponujena vrednost, odkrivanje strank, poslovni model canvas, value proposition canvas, inovativnost, vitko, študija primera
Published: 23.10.2019; Views: 353; Downloads: 60
.pdf Full text (2,83 MB)

2.
Slovenski podjetniški observatorij 2000
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2001, final research report

Abstract: Pomen malih in srednjih podjetij je zelo velik in teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen malih in srednjih podjetij še nadalje naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z digitalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so tudi mala in srednja podjetja vse bolj konkurenčna večjim. Skladno z naraščanjem pomena malih in srednjih podjetij pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po primerjavi med državami. Slovenski podjetniški observatorij je prva tovrstna publikacija v Sloveniji, ki se v celoti posvetila proučevanju tega fenomena. V prvem delu podajamo analizo slovenskih podjetij za leto 1999 po regijah, dejavnostih in velikostnih razredih. V drugem delu primerjamo slovensko gospodarstvo z evropskim gospodarstvom, v tretjem delu pa smo razgrnili nekatere pomembnejše izide terenske raziskave, ki smo jo opravili med slovenskimi podjetji. Publikacija je dvojezična (slovenščina in angleščina).
Keywords: Slovenija, podjetništvo, podjetje, poslovni rezultati, zadolženost, podatki, informacije, statistični podatki, ocenjevanje, mala podjetja, srednja podjetja, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, reševanje problemov, birokracija, uporaba računalnika, Internet, inovacijska dejavnost, primerjave, mednarodne primerjave, Evropa, Evropska unija, Slovenski podjetniški observatorij, poslovna analiza, ovire za poslovanje
Published: 18.01.2017; Views: 670; Downloads: 102
.pdf Full text (1,93 MB)
This document has many files! More...

3.
Vpliv zaračunavanja storitev v multinacionalnih povezanih podjetjih na izkazano davčno osnovo vključenih subjektov
Mitja Černe, 2016, master's thesis

Abstract: Zaradi velike prepletenosti in soodvisnosti posameznih članov mednarodne skupine podjetij je pomembnost obstoja transakcij med povezanimi osebami velika. Posamezni člani skupine morajo med seboj opravljati transakcije, če naj skupina uspešno deluje na trgu. Posebna vrsta transakcij so storitve z nizko dodano vrednostjo. Te storitve en član skupine opravlja za druge člane, pri tem pa jih ne opravlja za interesente na trgu. Gre za podporne poslovne funkcije, brez katerih posamezni subjekt ne more delovati. Cene za opravljeno se imenujejo transferne cene. Določene morajo biti tržno primerljivo, kar se doseže z uporabo predpisanih metod za določanje transfernih cen. Ena od njih je metoda dodatka na stroške. V okviru te metode se določi stroškovna osnova, nanjo pa se doda ustrezen pribitek. Magistrsko delo analizira dva možna pristopa k določanju stroškovne osnove in proučuje njune prednosti in slabosti. Prvi možni pristop določanja stroškovne osnove je z uporabo podatkov o dejanskih stroških izvajalca, drugi pa z uporabo standardnih stroškov izvajalca. Model dejanskih stroškov je v praksi najbolj pogost, a vsebuje pomembno slabost, ki lahko vodi v neustrezen ekonomski položaj, posledično pa tudi v davčno neustrezno transferno ceno. Na drugi strani pristop določanja transferne cene preko standardnih stroškov sicer odpravlja slabost alternativne izbire, a istočasno predstavlja odklon od dejanskega stanja, kar ni skladno s temeljnimi načeli obdavčitve. Raziskovalno delo je pripeljalo do zaključka, da je kombinacija obeh pristopov v pravilnem vrstnem redu tisto, kar daje najboljše rezultate - davčno ustrezno transferno ceno.
Keywords: transfer, cene, storitve, dodana, vrednost, stroški, osnova, dejanski, standardni, dodatek, smernice
Published: 15.09.2016; Views: 902; Downloads: 97
.pdf Full text (1,11 MB)

4.
Optimiranje verige dodane vrednosti pri načrtovanju in izdelavi preoblikovalnih orodij
Peter Kerš, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo upravičeno dokazuje, da lahko tudi podjetja v naročniški proizvodnji, kar orodjarne so, z izvajanjem vitke proizvodnje, vitkega menedžmenta in študijem časa kot del organizacije proizvodnje v kombinaciji z ostalimi metodologijami in orodji za izboljšanje kakovosti ustvarijo večjo dodano vrednost na zaposlenega, kar pomeni priložnost večjih dobičkov. Vsako optimiranje procesa, toka materiala in informacij je lahko majhno, a skupen učinek je lahko velikanski, ne le v proizvodnem procesu, temveč v celotnem poslovanju znotraj in zunaj podjetja. Delo prav tako daje pomen delavcu kot najpomembnejšemu viru prihodnosti in prikazuje inovativnost kot konkurenčno prednost. S prej kakovostno dokončano proizvodnjo obdržimo kupce, s tem pa zaupanje, dolgoročen obstoj, podobo in nenazadnje dobre kompetence za nadaljnje delo.
Keywords: optimiranje verige dodane vrednosti, dodana vrednost, organizacija proizvodnje, vitka proizvodnja, naročniška proizvodnja, vrednostni tok, informacijski tok, konkurenčna prednost, inovativnost, orodjarstvo
Published: 30.08.2016; Views: 958; Downloads: 133
.pdf Full text (8,43 MB)

5.
ANALIZA EVOLUCIJE FINANČNE FUNKCIJE S PRIMEROM PROJEKTNO VODENEGA PODJETJA
Katja Bonin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Finančna funkcija je nujna za obstoj podjetja. Okolje se spreminja, kar prinaša nove priložnosti, ki pa jih spremljajo tudi nova tveganja, ki jih moramo obvladovati. Finančna funkcija je vpeta v celotno poslovanje podjetja in je primerna za prevzem dodatnih nalog in večjo vlogo pri upravljanju podjetja, s čimer prinaša dodano vrednost poslovanju podjetja. V prihodnosti se bo vloga finančne funkcije še povečevala. Vse poslovne funkcije v podjetju morajo delovati usklajeno za dosego zastavljenih ciljev. Poslovanje mora biti planirano in nadzorovano, da vsi delujejo skladno s strategijo, da pri težavah vemo, kaj je vzrok in se pravočasno odzovemo po vnaprej pripravljenih scenarijih. Preoblikovanje organizacije celotnega podjetja in s tem tudi finančne funkcije je dolg, kompleksen in težek proces. Uspeh ni vnaprej zagotovljen, potreben je velik vložek vseh sodelujočih, od vodstva, ki mora dati vso podporo, do zadnjega zaposlenega, kajti menjati ni treba samo dela in naloge ampak miselnost. Ključni za uspeh so kadri, ki morajo sprejemati novosti in aktivno sodelovati. V nalogi bomo predstavili tradicionalno in sodobno finančno funkcijo podjetja, njun razvoj in način delovanja. Na modelu sodobne finančne funkcije podjetja bomo analizirali finančno funkcijo podjetja X in predlagali rešitve oziroma predloge izboljšav.
Keywords: finančna funkcija, preoblikovanje, dodana vrednost, človeški viri
Published: 25.07.2016; Views: 512; Downloads: 61
.pdf Full text (936,87 KB)

6.
VPLIV ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST POSLOVANJA V ORGANIZACIJAH JAVNEGA SEKTORJA
Jasmina Mihelak Zupančič, 2016, master's thesis

Abstract: Organizacijska kultura je del konkurenčne prednosti organizacije, prispeva k rasti in razvoju, odličnosti poslovanja. Hitro spreminjajoče okolje zahteva iskanje ustreznih orodij za merjenje uspešnosti organizacij. Uspešnost poslovanja ni samoumevna kategorija. Moč organizacijske kulture povezujemo z usklajenostjo norm, vrednot med zaposlenimi v organizaciji, z vrednotami organizacije in tudi družbe. Da je organizacija uspešna, ni moč sklepati le na osnovi enega sodila. Organizacijska kultura prispeva k pospeševanju razvoja ali pa razvoj tudi zavira. V teoriji je dokazano, da močna organizacijska kultura jača uspešnost poslovanja organizacije, hkrati pa je potrjeno tudi dejstvo, da lahko ima močna organizacijska kultura, ki sledi napačnim odločitvam, negativen vpliv na uspešnost poslovanja. Določene odločitve, ukrepi, povzročijo med zaposlenimi nezadovoljstvo, nestrinjanje oziroma imajo negativen vpliv na organizacijsko klimo. Organizacijska klima se sicer spreminja hitreje v primerjavi z organizacijsko kulturo, ki je stabilnejša, trajnejša in manj podvržena trenutnim spremembam in vplivom. V predočeni magistrski nalogi proučujemo, ali se je zaradi uvedenega zakona o uravnoteženju javnih financ, raven organizacijske kulture spremenila. Raziskava je usmerjena na javni sektor Savinjske statistične regije. Raven organizacijske kulture je proučena skozi kriterij moči in različnih tipov organizacijske kulture pred in po uvedbi omenjenega zakona. Hkrati v nalogi proučujmo ali ima lahko močna organizacijska kultura negativen vpliv na uspešnost poslovanja v primeru, da sledi napačnim odločitvam. V nalogi smo proučili vpliv organizacijske kulture na kazalnik gospodarnosti poslovanja v obdobju let od 2012 do 2014. Uspešnost poslovanja lahko merimo s tradicionalnimi in sodobnimi metodami. Za javni sektor uporaba sodobnih metod še ni stalnica. Spremenjene okoliščine v javnem sektorju, dokazujejo, da je za sledenje uspešnosti poslovanja potrebno vpeljati prvine, ki bodo sektor konkurenčno ojačale, vnesle inovativne rešitve, stalne izboljšave tudi racionalizacijo poslovanja in predvsem hitrejše prilagajanje spremembam.
Keywords: Oorganizacijska kultura, moč in tipi organizacijske kulture, organizacijska klima, uspešnost poslovanja, zakon o uravnoteženju javnih financ, kazalnik gospodarnosti, ekonomska dodana vrednost.
Published: 05.07.2016; Views: 1940; Downloads: 63
.pdf Full text (2,38 MB)

7.
INTERNET STVARI IN ANALIZA DODANE VREDNOSTI PAMETNE NAPRAVE ZA KONČNEGA UPORABNIKA
Tamara Čander, 2016, master's thesis

Abstract: Če smo še pred nekaj leti govorili o svetovnem spletu kot o revoluciji, danes vemo, da to še nikakor ni vse. Priča smo novemu valu tehnološkega napredka, ki transformira naše okolje in vsakodnevne predmete v ekosistem informacij. Internet stvari je skupek tehnologij, ki povezujejo stvarnost z digitalnimi svetom preko senzorjev in značk, vgrajenih v naprave za vsakodnevno rabo. Čeprav si strokovnjaki o potencialni velikosti trga, ki ga ta fenomen odpira, niso povsem enotni, pa so vsi prepričani, da smo na pragu nove prelomnice, ki bo spremenila vse – nas same, naše vsakdanjike in bo zabrisala mejo med resničnostjo in domišljijo. Kljub globalni popularnosti tega trenda v Sloveniji termin internet stvari še vedno ni znan širši množici, prav tako pa primanjkuje tudi strokovne literature, zato v magistrski nalogi predstavljamo različne poglede, definicije ter tehnologijo, ki je potrebna za nemoteno delovanje interneta stvari. Kot ključno slabost izpostavljamo varnost, ki ima za posledico nezaupanje in počasnejše privajanje uporabnikov. Predstavljamo pravne okvire, ki urejajo področje interneta stvari na evropski ravni ter domače zakone, ki se posredno dotikajo področij, ki jih internet stvari zadeva. Podajamo primere uspešne vpeljave interneta stvari v družbene projekte na različnih področjih – od pametnih mest, porabe energije in prometa do gospodarstva. Internet stvari omogoča znatne stroškovne prihranke in avtomatizacijo procesov, kar vodi v večjo produktivnost in preusmeritev človeških resursov iz operativnih opravil v bolj kreativne. S prerazporeditvijo resursov spreminja poslovne procese ter ustvarja dodano vrednost tako za podjetja kot za končne uporabnike. Omogoča optimizacijo časa in oddaljen nadzor s spremljanjem v realnem času ter nam s pomočjo podatkov, ki jih zbirajo senzorji in značke, daje na voljo podatke za boljše odločanje. Preden pa bomo lahko v popolnosti želi koristi interneta stvari, moramo ljudje ta revolucionaren pojav sprejeti in se znebiti strahu pred njegovo uporabo. Brez tega namreč tovrstna naprava, v primerjavi s klasično, nepovezano, ne prinaša dodane vrednosti končnemu uporabniku. Zaradi preverjanja našega sklepanja o poznavanju pojma v slovenski družbi in karakteristike, ki pretehta, da se uporabniki raje odločijo za nakup (praviloma dražje) pametne naprave kot primerljive, nepovezane, smo izvedli spletno anketo, s katero smo preverili zastavljene hipoteze ter jih potrdili oziroma ovrgli. Ugotovili smo korelacijsko povezavo med poznavanjem tehnoloških trendov in zaupanjem v uporabo pametnih naprav, storitev ter produktov in hkrati potrdili, da smo Slovenci še precej slabo seznanjeni z t. i. internetom nove dobe. Ena od glavnih ovir je dvom o varnosti, ta pa izhaja iz slabe informiranosti bodisi o delovanju naprave, zbiranju podatkov ali celo o njenem obstoju. Dodana vrednost, ki jo internet stvari prinaša napravam za vsakodnevno rabo, je v tem, da postajajo bolj osebne, hitrejše in boljše ter da uporabniku omogočajo oddaljen dostop, kar se odraža v časovni optimizaciji in v našem primeru, kjer obravnavamo pameten elektronski monitor za dojenčke, tudi v pomirjenosti staršev. Čeprav je cena še vedno pomemben faktor, pa je potrebno v prvi vrsti informirati potencialne uporabnike in kupce kakšne možnosti obstajajo, kako delujejo in za hitrejšo adaptacijo vgraditi koncept varnosti že v sam razvoj produkta.
Keywords: internet stvari, M2M, senzorji, RFID, zasebnost podatkov, pametno okolje, pametne naprave, dodana vrednost
Published: 15.06.2016; Views: 1964; Downloads: 407
.pdf Full text (1,79 MB)

8.
ANALIZA PRIMEROV E-POSLOVNIH MODELOV
Aleš Kramberger, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Z razvojem informacijske tehnologije (IT) je nastalo veliko novih podjetij. To so bila podjetja, ki so ustvarila tako imenovano novo ekonomijo. V zelo kratkem času so pridobila veliko vrednost in so po velikosti prehitela tudi marsikatero tradicionalno podjetje, ki obstaja že več desetletij. Glavni medij za ta podjetja je bil internet. V času njegovega skokovitega razvoja so bili poslovni modeli imenovani za glavni razlog doseganja visokih prihodkov. V tem diplomskem delu smo se posvetili analizi poslovnih modelov nekaterih vodilnih podjetij, ki delujejo v spletnem okolju. Zanimalo nas je, kaj je njihov vzrok za uspeh. Z analizo poslovnih modelov smo ugotovili, kako podjetje ustvarja, posreduje in pridobiva vrednost. Prišli smo do zaključka, da so uspešni poslovni modeli tisti, ki so zgrajeni na dobri strategiji. Dolgoročni uspeh podjetja pa je odvisen predvsem od uspešnosti prilagajanja podjetja na spremembe v okolju.
Keywords: poslovni model, strategija, dodana vrednost, elektronsko poslovanje
Published: 04.08.2014; Views: 1456; Downloads: 332
.pdf Full text (652,32 KB)

9.
10.
Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica