| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 54
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Čuječnost in dobro počutje zaposlenih v organizaciji x
Saša Alibegović, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali dobro počutje in čuječnost na delovnem mestu ter povezavo med obema konstruktoma. Pri dobrem počutju smo se osredotočali na psihično dobro počutje, ki se deli na subjektivno in psihološko dobro počutje. V nalogi smo na podlagi spoznanj pozitivne psihologije sprva opredelili oba pojma, nato pa pojasnili metode za njuno meritev ter načine krepitve obeh. Spregovorili smo tudi o učinkih dobrega počutja na zaposlene. Nadaljnje smo opredelili še pojem čuječnosti in njene značilnosti ter opisali načine prakticiranja čuječnosti na delovnem mestu. V raziskavi smo skušali ugotoviti, ali se zaposleni v organizaciji X dobro počutijo in, ali so zaposleni v organizaciji X čuječi. Zanimalo nas je tudi, ali je dobro počutje zaposlenih v organizaciji X povezano z njihovo čuječnostjo. Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zadovoljni s svojim življenjem, da so v povprečju dobro razpoloženi in da pri njih v povprečju prevladuje psihološko dobro počutje. Zaposleni v organizaciji X se torej v povprečju dobro počutijo. Ugotovili smo tudi, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju čuječi. Naše raziskave so pokazale še, da je zadovoljstvo z življenjem zaposlenih v organizaciji X delno pozitivno povezano z njihovo čuječnostjo, prav tako je s čuječnostjo delno pozitivno povezano dobro razpoloženje in psihološko dobro počutje. Glede na ugotovitve našega dela smo vodstvu organizacije X predložili tudi rešitve in ponudili različne možnosti za izboljšavo dobrega počutja ter prakticiranja čuječnosti za njihove zaposlene.
Keywords: dobro počutje, delovno mesto, čuječnost
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 9
.pdf Full text (1,69 MB)

2.
Podpora organizacije pri preprečevanju izgorelosti med medicinskimi sestrami
Urška Jalen, 2024, master's thesis

Abstract: Povzetek Organizacijska in institucionalna ozaveščenost, pozornost in prepoznavanje problema igrajo ključno vlogo pri spodbujanju dobrega počutja medicinskih sester. Spodbujanje avtonomije, zagotavljanje ustreznih virov in podpornega osebja ter ustvarjanje sodelovalnega delovnega okolja lahko pozitivno vplivajo na zadovoljstvo in dobro počutje zaposlenih. Magistrsko delo preučuje podporo, ki jo organizacije nudijo medicinskim sestram pri preprečevanju in obvladovanju izgorelosti. Cilj raziskave je oceniti učinkovitost trenutnih podpornih ukrepov in predlagati izboljšave. Rezultati ankete med diplomiranimi medicinskimi sestrami so pokazali nezadovoljstvo z obstoječimi oblikami podpore, ki so preveč splošne in nezadostne. Pomanjkanje dolgoročne podpore, omejena dostopnost do psihološkega svetovanja in nezadostno prepoznavanje subtilnih znakov izgorelosti so bili glavni problemi. Intervjuji so potrdili kvantitativne ugotovitve in dodali vpoglede v težave, kot so nezadostna angažiranost vodstva in neučinkovito prepoznavanje subtilnih znakov izgorelosti. Pomanjkljiva promocija obstoječih programov in omejena dostopnost do svetovalcev so prispevali k večjemu stresu zaposlenih. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo večjo individualno podporo z uvedbo stalnih svetovalcev in mentorjev, izboljšanje prepoznavanja znakov izgorelosti z implementacijo proaktivnega pristopa, večjo angažiranost vodstva, ki naj zagotovi osebno podporo zaposlenim, ter boljšo promocijo in prilagoditev obstoječih programov za duševno zdravje, da bi le-ti postali bolj prepoznavni in učinkoviti. Trenutni ukrepi za podporo medicinskim sestram niso dovolj učinkoviti. Potrebne so spremembe, ki vključujejo večjo angažiranost vodstva, boljšo prepoznavnost znakov izgorelosti in izboljšanje obstoječih programov. . 
Keywords: Organizacija, izgorelost, medicinske sestre, zadovoljstvo, dobro počutje
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 14
.pdf Full text (1,51 MB)

3.
Dobro počutje telic različnih starosti v dveh sistemih reje : magistrsko delo
Ernest Plemenitaš, 2024, master's thesis

Abstract: Dobro počutje domačih živali, ki je premisa sodobne živinoreje, je močno odvisno od sistema reje. V govedoreji je sistem vezane reje še vedno zelo pogost, čeprav zaradi omejene možnosti gibanja velja za manj primernega. Alternativa temu sistemu je kot minimalni standard predlagana hlevska prosta reja, ki živalim omogoča prosto gibanje na omejenem območju. Čeprav se zdi samoumevno, da je prosta reja boljša od vezane, še vedno ni raziskav o tem, ali to velja za vse kategorije in starosti govedi. Namen raziskave je bil primerjati dobro počutje telic v vezani in prosti reji v obdobju pitanja pri različnih starostih. Raziskava je vključevala pet telic v vsakem sistemu na ponovitev (skupaj 20 živali). Počutje telic smo ocenili z uporabo protokola Welfare Quality®, ki vključuje oceno štirih opazovalnih področij: krmljenje, bivalni pogoji, zdravje in obnašanje. Meritve in opazovanja živali in hleva se pretvorijo/preračunajo v ocene dobrega počutja od 0 (neprimerno stanje) do 100 (optimalno stanje). Ocenjevanja so bila izvedena sedemkrat v obdobju pitanja (7–27 mesecev starosti) v trimesečnih intervalih. Rezultati so pokazali značilne razlike v ocenah dobrega počutja živali med vezano in prosto rejo le pri bivalnih pogojih ter tendenco razlik pri obnašanju. Pri obeh področjih so bile ocene razmeroma nizke v primerjavi s področjem krmljenja in zdravja živali, kjer med sistemoma reje ni bilo ugotovljenih razlik. Tudi časovna dinamika ocen meril in področij je bila značilno različna le pri bivalnih pogojih. Pri obeh sistemih reje so se vrednosti s starostjo zmanjševale. V sistemu proste reje so bile ocene pri mladih živalih skoraj optimalne (> 90), a so se s starostjo hitro znižale, v sistemu vezane reje pa ocene niso bile optimalne že pri mladih živalih (≈ 40). Rezultati kažejo, da je vezana reja manj primerna z vidika dobrega počutja živali zlasti za mlade živali. Zaradi tega je priporočljivo, da se mlade živali, če sta v vzrejnih objektih na voljo oba sistema, nastanijo v ograde s prosto rejo.
Keywords: dobro počutje živali, govedo, telice, sistem reje, protokol ocenjevanja
Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 13
.pdf Full text (1,38 MB)

4.
Vključevanje tehnik sproščanja v velnes ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Aida Babajić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih letih se je močno povečalo zanimanje za področje tehnik sproščanja in duševnega zdravja. Tehnike sproščanja s svojimi pozitivnimi vplivi, kot so zmanjšanje in obvladovanje stresa, stopnje anksioznosti, depresije in ostalih duševnih motenj, pomagajo s krepitvijo posameznikovega duševnega in fizičnega zdravja. S svojo raziskavo smo hoteli poudariti pomen nadaljnjega razvoja ter vključitev tehnik sproščanja v velnes ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Zanimalo nas je, v kolikšni meri so turisti zadovoljni s trenutno ponudbo velneških storitev in kažejo zanimanje za produkte, ki vključujejo tehnike sproščanja ter stopnjo zanimanja populacije glede ozaveščenosti o metodi čuječnosti. S pomočjo sekundarnih virov smo analizirali ponudbo Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ozavestili pomen tehnik sproščanja, preučili trend čuječnosti in podali predloge za izboljšanje turistične velnes ponudbe v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. V naši raziskavi je sodelovalo 170 anketirancev. S pomočjo uporabe kvantitativne metode smo ugotovili, da večina potencialnih turistov že uporablja tehnike sproščanja ter so v prihodnosti pripravljeni poskusiti turistične produkte, ki le-te vključujejo. Prav tako smo na podlagi pridobljenih rezultatov razbrali, da ljudje duševno zdravje štejejo za eno izmed najpomembnejših življenjskih področij.
Keywords: Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, dobro počutje, duševno zdravje, tehnike sproščanja, čuječnost
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 168; Downloads: 36
.pdf Full text (1,42 MB)

5.
Vpliv dodajanja zaposlitvenih predmetov na dobro počutje odstavljenih pujskov : diplomsko delo
Nejc Kuri, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Obogatitev okolja je ena od metod, ki se uporablja za ublažitev agresije pri odstavitvi mladih pujskov, ki običajno izbruhne, ko jih mešamo iz neznanih gnezd, ter negativno vpliva na rastnost in dobro počutje pujskov. V diplomskem delu smo preizkusili preprost pristop s povečanjem količine obstoječih obogatitvenih predmetov za ublažitev agresije po odstavitvi. V vsaki od 10 ponovitev (5 kontrolnih, 5 testnih) smo v odstavitveni boks skupaj odstavili 3 ali 4 gnezda. V kontrolni skupini smo za obogatitev uporabili en viseč plastični predmet rdeče barve in en kos smrekovega lesa. Pri testu je bila obogatitev pomnožena glede na število odstavljenih gnezd. Med poskusom smo spremljali parametre agresije (grizenje repov, poškodbe/rane, šepavost) in pogostost pojavljanja različnih vrst interakcij (pozitivne, negativne, ukvarjanje z opremo/predmeti za zaposlitev), in sicer 1., 3., 5., 7., 14. in 21. dan po odstavitvi. Na koncu poskusa (21. dan po odstavitvi) smo ocenili še splošno stopnjo dobrega počutja pujskov z uporabo protokola Welafre Quality®. V testni skupini smo zabeležili 4-kratno povečanje ukvarjanja pujskov s predmeti za zaposlitev. Posledično je bilo 5-krat manj negativnih interakcij in 50 % manj šepanja in ran/poškodb na telesu, vključno z znaki grizenja repov. Tudi splošna stopnja počutja pujskov je bila višja v testni skupini. Uporabljena obogatitev boksa, prilagojena številu odstavljenih gnezd, se je izkazala za učinkovit način izboljšanja dobrega počutja odstavljenih pujskov.
Keywords: pujski, odstavitev, zaposlitveni material, igrače, dobro počutje živali
Published in DKUM: 05.01.2024; Views: 446; Downloads: 35
.pdf Full text (2,58 MB)

6.
Vpliv preobremenjenosti na zaposlene v institucionalnem varstvu
Darja Sitar Stopajnik, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Sektor domov za ostarele je ključnega pomena za naše zdravstveno varstvo, zlasti zaradi zahtev starajočega se prebivalstva in njegovih zahtev po kompleksni oskrbi. Poglabljanje v podrobnosti delovne obremenitve in njenih širših posledic za osebje v domovih za ostarele je aktualno in ključno. Metode: V naši študiji smo iz bogatih izkušenj in spoznanj zaposlenih v zdravstvenih domovih poskušali razbrati vzorce in občutke v zvezi z delovno obremenitvijo, čustvenimi zahtevami ter zaznavanjem zadovoljstva pri delu in stresa, ki ga povzroča delo. Rezultati: Ugotovitve študije so pokazale na prekomerno delovno obremenjenost, saj se dve tretjini pogosto spopadata z izgorelostjo. Čeprav se je približno 10 % udeležencev počutilo obremenjenih zaradi svoje vloge, jih je kar 90 % na svoje dolžnosti gledalo kot na poslanstvo. Ugotovitve nakazujejo, da je približno 70 % vprašanih zadovoljnih z delom, približno 62 % pa jih je kot ključni dejavnik stresa navedlo medosebna trenja, zlasti pritožbe sodelavcev. Razprava: Skupne ugotovitve študije nakazujejo, da negovalci izžarevajo predanost in ponos do tega poklica, čeprav se v veliki meri spopadajo s fizičnimi zahtevami in čustvenimi tokovi, ki jih še poudarjajo napeti odnosi s stanovalci domov. Medosebna dinamika, zlasti obremenitve zaradi pritožb sodelavcev in morebitnih govoric, še dodatno otežijo njihove delovne izkušnje in zaznavanega zadovoljstva pri delu. Zaključek: Čeprav osebje v domovih za starejše izkazuje hvalevreden ponos in predanost, so potrebne s strani tovrstnih institucij in njohovega vodstva, nekatere intervencije na področju človeških virov. Pobude, ki se osredotočajo na povezanost ekipe, jasno razmejitev vlog in odpravo kadrovskih neravnovesij, bi lahko napovedale preobrazbo tako za negovalce kot za stanovalce domov.
Keywords: institucionalno varstvo, delovna obremenitev, izgorelost, medosebna dinamika, dobro počutje negovalcev
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 489; Downloads: 73
.pdf Full text (1,28 MB)

7.
Ocena stanja dobrega počutja v rejah krav molznic : diplomsko delo
Ines Kramberger, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V rejah krav molznic se soočamo s številnimi problemi in izzivi, povezanimi z zagotavljanjem dobrega počutja živali. Predpogoj za spremembe in napredek je učinkovit sistem ocenjevanja. Razviti so bili različni protokoli, a imajo vsi pomanjkljivosti, ki ovirajo njihovo širšo uporabo v praksi. V naši raziskavi smo za ocenjevanje dobrega počutja krav molznic v prosti reji uporabili protokol Welfare Monitor, ki je poenostavljena in hitrejša različica protokola Welfare Quality®, pri katerem so nekatere meritve na živalih zamenjane z meritvami virov, hleva in menedžmenta. Protokol Welfare Monitor zajema opazovalna področja krmljenja, bivalnih pogojev, zdravstvenega stanja in obnašanja. Vsako področje je razdeljeno na 12 meril, ki jih preverimo z meritvami in ocenami v hlevu in na živalih. Opisan postopek smo izvedli na desetih kmetijah s prosto rejo krav molznic različnih velikosti, in sicer 16–90 krav molznic. Meritve in ocene, ki smo jih pridobili na kmetijah, cca. 30 meritev/ocen, smo uporabili za izračun ocen meril in te za izračun ocen opazovalnih področij, na osnovi katerih smo kmetijo uvrstili v eno izmed kategorij primernosti reje, in sicer neuvrščeno, sprejemljivo, izboljšano ali odlično. Čeprav so se kmetije glede ocen meril in opazovanih področij med seboj precej razlikovale, jih je bilo devet uvrščenih v kategorijo izboljšano, ena pa v kategorijo sprejemljivo. Rezultati, dobljeni v slovenskih rejah krav molznic, so spodbudni, a hkrati kažejo, da obstajajo številne možnosti za izboljšanje rejskih pogojev, kar pa se od reje do reje razlikuje. Na osnovi rezultatov bi bilo potrebno v rejah izvesti prilagoditve in spremembe in čez čas ponovno preveriti stanje dobrega počutja krav molznic.
Keywords: dobro počutje živali, krave molznice, prosta reja, ocenjevanje, protokol Welfare Monitor, protokol Welfare Quality.
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 504; Downloads: 41
.pdf Full text (1,27 MB)

8.
Model (subjektivnega emocionalnega) dobrega počutja zaposlenih v podjetju x
Zala Jakl, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Subjektivno emocionalno dobro počutje zaposlenih predstavlja ključen dejavnik v sodobnih organizacijah, ki vpliva na njihovo uspešnost in vzdržnost. Gre za celovit občutek zadovoljstva, sreče ter splošne izpolnjenosti v življenju, ki ima neposredne posledice na delovno uspešnost, zavzetost ter zadrževanje zaposlenih. V današnjem konkurenčnem poslovnem okolju se vedno bolj zavedamo, da dobro počutje zaposlenih pozitivno vpliva na produktivnost, inovativnost ter ustvarjanje ugodnega delovnega vzdušja. Raziskave kažejo, da zaposleni, ki doživljajo višje stopnje subjektivnega emocionalnega dobrega počutja, izkazujejo večjo stopnjo motivacije, večjo zavzetost, boljše prenašanje stresa ter boljše medsebojne odnose. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučevali temeljne koncepte in raziskave s področja subjektivnega emocionalnega dobrega počutja ter poudarili njegov pomen za uspešnost organizacij. Nato je sledil empiričen del raziskave s katerim smo ugotavljali trenutno stanje subjektivnega emocionalnega dobrega počutja zaposlenih v podjetju X. V sklopu tega smo si v začetku zastavili tri hipoteze, s katerimi smo želeli ugotoviti ali so zaposleni v podjetju X zadovoljni z osebnim življenjem, ali je negativni afekt zaposlenih v podjetju X višji od pozitivnega ter ali imajo starejši zaposleni v podjetju X višjo raven subjektivnega emocionalnega dobrega počutja. Na podlagi pridobljenih podatkov smo zasnovali optimalen celoviti model subjektivnega emocionalnega dobrega počutja v podjetju X, ki integrira tudi predloge za izboljšanje, do katerih smo prišli na temelju izvedene raziskave.
Keywords: Subjektivno emocionalno dobro počutje, model subjektivnega emocionalnega dobrega počutja, zaposleni, vloga organizacije, uspešnost organizacije
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 429; Downloads: 67
.pdf Full text (2,86 MB)

9.
Primerjava kazalnikov dobrega počutja v vezani in prosti reji krav molznic : diplomsko delo
Doris Filipič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Znano je, da se v rejah krav molznic pojavljajo težave z dobrim počutjem živali, še zlasti so pogoste kritike vezane reje krav molznic, pri čemer živalim ni omogočeno prosto gibanje, zaradi česar je omejeno izražanje naravnega obnašanja. V Sloveniji je vezana reja krav molznic prisotna na 65–70 % kmetij z mlečno proizvodnjo. Cilj diplomskega dela je bil preveriti stopnjo dobrega počutja krav molznic v vezani reji v primerjavi s prosto rejo. V raziskavo smo vključili pet kmetij z vezano in pet kmetij s prosto rejo krav molznic različnih velikosti (devet do 62 krav molznic) z območja SV Slovenije. Dobro počutje krav molznic smo ocenjevali s protokolom Welfare Monitor, ki je skrajšana različica protokola Welfare Quality®, s katerim ocenimo ustreznost krmljenja, nastanitve (bivalnih pogojev), zdravstvenega stanja in obnašanja živali. Glede na rezultate ne moremo potrditi izključne prednosti enega načina reje. V prosti reji so se kot ugodnejši izkazali bivanjski pogoji, delno tudi zdravstveno stanje (manj bolezni), po drugi strani smo v vezani reji ugotovili manj poškodb, prav tako se v manjši meri izvajajo rejski ukrepi, ki živalim povzročajo bolečine (odstranjevanje rogov). V obeh sistemih reje obstajajo številne možnosti izboljšav, ki vodijo v izboljšanje stanja počutja krav molznic. Za zagotavljanje dobrega počutja živali je ključnega pomena tudi rejski vidik (skrbnost rejca).
Keywords: dobro počutje živali, krave molznice, protokol Welfare Monitor, prosta reja, vezana reja
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 648; Downloads: 43
.pdf Full text (975,86 KB)

10.
Dobro počutje, velneške in zdravstvene storitve : dobrobit turistov na destinacijah
Milica Rančić Demir, Katja Kokot, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Potovanja v vseh oblikah prispevajo k vsem vidikom človekovega zdravja, vključno s fizičnimi, duševnimi in socialnimi koristmi za dobro počutje posameznika. Velneški turizem zajema potovanja z namenom ohranjanja ali izboljšanja dobrega počutja, medtem ko je zdravstveni turizem širši izraz za potovanja, osredotočena na zdravljenje in uporabo zdravstvenih storitev. Čeprav se ti vrsti turizma razlikujeta po vrsti storitev, ki jih turistom ponujata, imata eno skupno stvar: težnjo po izboljšanju zdravja in dobrega počutja turistov na destinaciji. Zaradi vse hitrejšega tempa vsakdanjega življenja in negativnih učinkov stresa se povečuje pomen skrbi za zdravje in dobro počutje. Posledično se danes povečuje povpraševanje po zdravstvenih in velneških storitvah. Zdravilišča in terme v Sloveniji predstavljajo idealno mesto za razvoj ponudbe, ki učinkovito odgovarja na to povpraševanje, saj je termalna voda, eden od bistvenih elementov velneškega razvajanja, osnova ponudbe v vseh zdraviliščih. Tako zdravstveni kot velneški turizem sta med najpomembnejšimi turističnimi panogami v slovenskem turističnem gospodarstvu, saj predstavljata velik delež prihodkov od turizma.
Keywords: velneški turizem, dobro počutje, zdravje, zdraviliški turizem, destinacija
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 397; Downloads: 50
.pdf Full text (29,07 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica