| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 50
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Vpliv dodajanja zaposlitvenih predmetov na dobro počutje odstavljenih pujskov : diplomsko delo
Nejc Kuri, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Obogatitev okolja je ena od metod, ki se uporablja za ublažitev agresije pri odstavitvi mladih pujskov, ki običajno izbruhne, ko jih mešamo iz neznanih gnezd, ter negativno vpliva na rastnost in dobro počutje pujskov. V diplomskem delu smo preizkusili preprost pristop s povečanjem količine obstoječih obogatitvenih predmetov za ublažitev agresije po odstavitvi. V vsaki od 10 ponovitev (5 kontrolnih, 5 testnih) smo v odstavitveni boks skupaj odstavili 3 ali 4 gnezda. V kontrolni skupini smo za obogatitev uporabili en viseč plastični predmet rdeče barve in en kos smrekovega lesa. Pri testu je bila obogatitev pomnožena glede na število odstavljenih gnezd. Med poskusom smo spremljali parametre agresije (grizenje repov, poškodbe/rane, šepavost) in pogostost pojavljanja različnih vrst interakcij (pozitivne, negativne, ukvarjanje z opremo/predmeti za zaposlitev), in sicer 1., 3., 5., 7., 14. in 21. dan po odstavitvi. Na koncu poskusa (21. dan po odstavitvi) smo ocenili še splošno stopnjo dobrega počutja pujskov z uporabo protokola Welafre Quality®. V testni skupini smo zabeležili 4-kratno povečanje ukvarjanja pujskov s predmeti za zaposlitev. Posledično je bilo 5-krat manj negativnih interakcij in 50 % manj šepanja in ran/poškodb na telesu, vključno z znaki grizenja repov. Tudi splošna stopnja počutja pujskov je bila višja v testni skupini. Uporabljena obogatitev boksa, prilagojena številu odstavljenih gnezd, se je izkazala za učinkovit način izboljšanja dobrega počutja odstavljenih pujskov.
Keywords: pujski, odstavitev, zaposlitveni material, igrače, dobro počutje živali
Published in DKUM: 05.01.2024; Views: 158; Downloads: 9
.pdf Full text (2,58 MB)

2.
Vpliv preobremenjenosti na zaposlene v institucionalnem varstvu
Darja Sitar Stopajnik, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Sektor domov za ostarele je ključnega pomena za naše zdravstveno varstvo, zlasti zaradi zahtev starajočega se prebivalstva in njegovih zahtev po kompleksni oskrbi. Poglabljanje v podrobnosti delovne obremenitve in njenih širših posledic za osebje v domovih za ostarele je aktualno in ključno. Metode: V naši študiji smo iz bogatih izkušenj in spoznanj zaposlenih v zdravstvenih domovih poskušali razbrati vzorce in občutke v zvezi z delovno obremenitvijo, čustvenimi zahtevami ter zaznavanjem zadovoljstva pri delu in stresa, ki ga povzroča delo. Rezultati: Ugotovitve študije so pokazale na prekomerno delovno obremenjenost, saj se dve tretjini pogosto spopadata z izgorelostjo. Čeprav se je približno 10 % udeležencev počutilo obremenjenih zaradi svoje vloge, jih je kar 90 % na svoje dolžnosti gledalo kot na poslanstvo. Ugotovitve nakazujejo, da je približno 70 % vprašanih zadovoljnih z delom, približno 62 % pa jih je kot ključni dejavnik stresa navedlo medosebna trenja, zlasti pritožbe sodelavcev. Razprava: Skupne ugotovitve študije nakazujejo, da negovalci izžarevajo predanost in ponos do tega poklica, čeprav se v veliki meri spopadajo s fizičnimi zahtevami in čustvenimi tokovi, ki jih še poudarjajo napeti odnosi s stanovalci domov. Medosebna dinamika, zlasti obremenitve zaradi pritožb sodelavcev in morebitnih govoric, še dodatno otežijo njihove delovne izkušnje in zaznavanega zadovoljstva pri delu. Zaključek: Čeprav osebje v domovih za starejše izkazuje hvalevreden ponos in predanost, so potrebne s strani tovrstnih institucij in njohovega vodstva, nekatere intervencije na področju človeških virov. Pobude, ki se osredotočajo na povezanost ekipe, jasno razmejitev vlog in odpravo kadrovskih neravnovesij, bi lahko napovedale preobrazbo tako za negovalce kot za stanovalce domov.
Keywords: institucionalno varstvo, delovna obremenitev, izgorelost, medosebna dinamika, dobro počutje negovalcev
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 240; Downloads: 44
.pdf Full text (1,28 MB)

3.
Ocena stanja dobrega počutja v rejah krav molznic : diplomsko delo
Ines Kramberger, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V rejah krav molznic se soočamo s številnimi problemi in izzivi, povezanimi z zagotavljanjem dobrega počutja živali. Predpogoj za spremembe in napredek je učinkovit sistem ocenjevanja. Razviti so bili različni protokoli, a imajo vsi pomanjkljivosti, ki ovirajo njihovo širšo uporabo v praksi. V naši raziskavi smo za ocenjevanje dobrega počutja krav molznic v prosti reji uporabili protokol Welfare Monitor, ki je poenostavljena in hitrejša različica protokola Welfare Quality®, pri katerem so nekatere meritve na živalih zamenjane z meritvami virov, hleva in menedžmenta. Protokol Welfare Monitor zajema opazovalna področja krmljenja, bivalnih pogojev, zdravstvenega stanja in obnašanja. Vsako področje je razdeljeno na 12 meril, ki jih preverimo z meritvami in ocenami v hlevu in na živalih. Opisan postopek smo izvedli na desetih kmetijah s prosto rejo krav molznic različnih velikosti, in sicer 16–90 krav molznic. Meritve in ocene, ki smo jih pridobili na kmetijah, cca. 30 meritev/ocen, smo uporabili za izračun ocen meril in te za izračun ocen opazovalnih področij, na osnovi katerih smo kmetijo uvrstili v eno izmed kategorij primernosti reje, in sicer neuvrščeno, sprejemljivo, izboljšano ali odlično. Čeprav so se kmetije glede ocen meril in opazovanih področij med seboj precej razlikovale, jih je bilo devet uvrščenih v kategorijo izboljšano, ena pa v kategorijo sprejemljivo. Rezultati, dobljeni v slovenskih rejah krav molznic, so spodbudni, a hkrati kažejo, da obstajajo številne možnosti za izboljšanje rejskih pogojev, kar pa se od reje do reje razlikuje. Na osnovi rezultatov bi bilo potrebno v rejah izvesti prilagoditve in spremembe in čez čas ponovno preveriti stanje dobrega počutja krav molznic.
Keywords: dobro počutje živali, krave molznice, prosta reja, ocenjevanje, protokol Welfare Monitor, protokol Welfare Quality.
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 292; Downloads: 22
.pdf Full text (1,27 MB)

4.
Model (subjektivnega emocionalnega) dobrega počutja zaposlenih v podjetju x
Zala Jakl, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Subjektivno emocionalno dobro počutje zaposlenih predstavlja ključen dejavnik v sodobnih organizacijah, ki vpliva na njihovo uspešnost in vzdržnost. Gre za celovit občutek zadovoljstva, sreče ter splošne izpolnjenosti v življenju, ki ima neposredne posledice na delovno uspešnost, zavzetost ter zadrževanje zaposlenih. V današnjem konkurenčnem poslovnem okolju se vedno bolj zavedamo, da dobro počutje zaposlenih pozitivno vpliva na produktivnost, inovativnost ter ustvarjanje ugodnega delovnega vzdušja. Raziskave kažejo, da zaposleni, ki doživljajo višje stopnje subjektivnega emocionalnega dobrega počutja, izkazujejo večjo stopnjo motivacije, večjo zavzetost, boljše prenašanje stresa ter boljše medsebojne odnose. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučevali temeljne koncepte in raziskave s področja subjektivnega emocionalnega dobrega počutja ter poudarili njegov pomen za uspešnost organizacij. Nato je sledil empiričen del raziskave s katerim smo ugotavljali trenutno stanje subjektivnega emocionalnega dobrega počutja zaposlenih v podjetju X. V sklopu tega smo si v začetku zastavili tri hipoteze, s katerimi smo želeli ugotoviti ali so zaposleni v podjetju X zadovoljni z osebnim življenjem, ali je negativni afekt zaposlenih v podjetju X višji od pozitivnega ter ali imajo starejši zaposleni v podjetju X višjo raven subjektivnega emocionalnega dobrega počutja. Na podlagi pridobljenih podatkov smo zasnovali optimalen celoviti model subjektivnega emocionalnega dobrega počutja v podjetju X, ki integrira tudi predloge za izboljšanje, do katerih smo prišli na temelju izvedene raziskave.
Keywords: Subjektivno emocionalno dobro počutje, model subjektivnega emocionalnega dobrega počutja, zaposleni, vloga organizacije, uspešnost organizacije
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 231; Downloads: 25
.pdf Full text (2,86 MB)

5.
Primerjava kazalnikov dobrega počutja v vezani in prosti reji krav molznic : diplomsko delo
Doris Filipič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Znano je, da se v rejah krav molznic pojavljajo težave z dobrim počutjem živali, še zlasti so pogoste kritike vezane reje krav molznic, pri čemer živalim ni omogočeno prosto gibanje, zaradi česar je omejeno izražanje naravnega obnašanja. V Sloveniji je vezana reja krav molznic prisotna na 65–70 % kmetij z mlečno proizvodnjo. Cilj diplomskega dela je bil preveriti stopnjo dobrega počutja krav molznic v vezani reji v primerjavi s prosto rejo. V raziskavo smo vključili pet kmetij z vezano in pet kmetij s prosto rejo krav molznic različnih velikosti (devet do 62 krav molznic) z območja SV Slovenije. Dobro počutje krav molznic smo ocenjevali s protokolom Welfare Monitor, ki je skrajšana različica protokola Welfare Quality®, s katerim ocenimo ustreznost krmljenja, nastanitve (bivalnih pogojev), zdravstvenega stanja in obnašanja živali. Glede na rezultate ne moremo potrditi izključne prednosti enega načina reje. V prosti reji so se kot ugodnejši izkazali bivanjski pogoji, delno tudi zdravstveno stanje (manj bolezni), po drugi strani smo v vezani reji ugotovili manj poškodb, prav tako se v manjši meri izvajajo rejski ukrepi, ki živalim povzročajo bolečine (odstranjevanje rogov). V obeh sistemih reje obstajajo številne možnosti izboljšav, ki vodijo v izboljšanje stanja počutja krav molznic. Za zagotavljanje dobrega počutja živali je ključnega pomena tudi rejski vidik (skrbnost rejca).
Keywords: dobro počutje živali, krave molznice, protokol Welfare Monitor, prosta reja, vezana reja
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 349; Downloads: 23
.pdf Full text (975,86 KB)

6.
Dobro počutje, velneške in zdravstvene storitve : dobrobit turistov na destinacijah
Milica Rančić Demir, Katja Kokot, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Potovanja v vseh oblikah prispevajo k vsem vidikom človekovega zdravja, vključno s fizičnimi, duševnimi in socialnimi koristmi za dobro počutje posameznika. Velneški turizem zajema potovanja z namenom ohranjanja ali izboljšanja dobrega počutja, medtem ko je zdravstveni turizem širši izraz za potovanja, osredotočena na zdravljenje in uporabo zdravstvenih storitev. Čeprav se ti vrsti turizma razlikujeta po vrsti storitev, ki jih turistom ponujata, imata eno skupno stvar: težnjo po izboljšanju zdravja in dobrega počutja turistov na destinaciji. Zaradi vse hitrejšega tempa vsakdanjega življenja in negativnih učinkov stresa se povečuje pomen skrbi za zdravje in dobro počutje. Posledično se danes povečuje povpraševanje po zdravstvenih in velneških storitvah. Zdravilišča in terme v Sloveniji predstavljajo idealno mesto za razvoj ponudbe, ki učinkovito odgovarja na to povpraševanje, saj je termalna voda, eden od bistvenih elementov velneškega razvajanja, osnova ponudbe v vseh zdraviliščih. Tako zdravstveni kot velneški turizem sta med najpomembnejšimi turističnimi panogami v slovenskem turističnem gospodarstvu, saj predstavljata velik delež prihodkov od turizma.
Keywords: velneški turizem, dobro počutje, zdravje, zdraviliški turizem, destinacija
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 161; Downloads: 18
.pdf Full text (29,07 MB)
This document has many files! More...

7.
Vpliv sprostitvenih tehnik na počutje žensk z multiplo sklerozo
Maruša Koren, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Multipla skleroza je kronična avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene ženske v rodni dobi. Sprostitvene tehnike se uporabljajo kot dopolnilna terapija za obvladovanje stresa, depresije, tesnobe in bolečine pri osebah z multiplo sklerozo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako sprostitvene tehnike vplivajo na počutje žensk, obolelih s progresivno multiplo sklerozo. Metode: Opravili smo narativni pregled strokovne in znanstvene literature. Poiskali smo članke v angleškem jeziku, v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CHINAL, Wiley Online Library, Science Direct ter iskalniku Google Učenjak. Potek iskanja literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Naredili smo sintezo zbranih virov z uporabo metodo tematske analize. Rezultati: V končno analizo smo vključili 16 člankov. Ugotovili smo, da sprostitvene tehnike izboljšujejo negativne posledice multiple skleroze, kot so stres, depresija, anksioznost, bolečina ter utrujenost. Razprava in sklep: Sprostitvene tehnike dobro vplivajo na počutje žensk s progresivno multiplo sklerozo. Pri ženskah, ki so uporabile te tehnike, se je zmanjšal stres, depresija, bolečina, utrujenost, spanec se je izboljšal. Sprostitvene tehnike lahko izboljšajo kakovost življenja ter zmanjšajo negativne posledice multiple skleroze
Keywords: Ženske, progresivna multipla skleroza, sprostitvene tehnike, dobro počutje.
Published in DKUM: 16.03.2023; Views: 424; Downloads: 131
.pdf Full text (1,66 MB)

8.
Ocenjevanje dobrega počutja športnih konj in konj v ljubiteljskih rejah : diplomsko delo
Katja Senegačnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Dobro počutje živali je predpogoj za kakovostno rejo. V Sloveniji še nimamo zakonsko določenih normativov za pogoje uhlevitve konj. Uhlevljeni so v različnih sistemih reje, zato ni znano, kakšno je dobro počutje živali v njih. Namen diplomskega dela je bil oceniti in primerjati dobro počutje športnih konj in konj v ljubiteljskih rejah s pomočjo prosto dostopnega AWIN protokola, ki smo ga dopolnili z določenimi kazalniki iz Welfare Monitoring protokola za konje. Ocenjevanje smo izvedli v desetih športnih rejah, pri katerih so bili konji uhlevljeni le individualno in v desetih ljubiteljskih rejah z individualno in skupinsko uhlevitvijo konj. V ocenah posameznih kazalnikov dobrega počutja med športno in ljubiteljsko rejo nismo ugotovili značilnih razlik, izjemi sta bili relativna zračna vlaga in ocena čistosti napajalnika. Relativna vlaga ni bila ustrezna v nobeni od športnih rej, v ljubiteljskih rejah pa le v 25 % boksov vseh ocenjenih konj. Čist napajalnik je v ljubiteljskih rejah imelo 99 % vseh ocenjenih konj, v športnih rejah pa 83 % konj. Rezultati naše raziskave so bili primerljivi z rezultati drugih študij.
Keywords: dobro počutje živali, AWIN protokol, konji, ocenjevanje, kazalniki
Published in DKUM: 10.10.2022; Views: 582; Downloads: 69
.pdf Full text (2,54 MB)

9.
Možnost uporabe analize zvoka in THI indeksa za oceno reje brojlerskih piščancev : diplomsko delo
Tina Brglez, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Dobrobit živali zajema široko področje, ki opredeljuje kvaliteto življenja živali, ki jo žival zaznava. Sodobne raziskave kažejo nove alternativne možnosti za pridobivanje ocene reje piščancev s pomočjo temperaturno vlažnostnega indeksa in analize zvoka oglašanja piščancev. Namen diplomskega dela je bil preučiti nove oblike načinov za pridobivanje ocene reje piščancev. Cilj je bil pridobiti podatke na domači farmi v dveh zaporednih serijah od prvega do zadnjega tedna reje in podatke naključno izbranih rej na 35. in 41. dan reje. Pridobljeni podatki temperaturno vlažnostnega indeksa, telesne mase, frekvenčnih območij oglašanja, poškodbe in proizvodni indeks so bili statistično obdelali. Najpomembnejši zaključki diplomskega dela so, da lahko napovedujemo telesno maso živali s pomočjo zgornje frekvenčne meje oglašanja, saj gre za močno povezanost med parametroma, korelacijski koeficient je – 0,828, p ≤ 0,00. Velik vpliv na počutje živali ima tudi temperaturno vlažnostni indeks (THI), ki je tudi lahko odraz klimatskih pogojev zunaj hleva. Močna korelacija med dobljenimi parametri nakazuje na njihovo možnost uporabe za oceno reje.
Keywords: perutnina, ocena reje, oglašanje, dobro počutje, temperaturno vlažnostni indeks
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 502; Downloads: 42
.pdf Full text (2,62 MB)

10.
Vpliv šesturnega delovnika na individualno uspešnost, psihološko dobro počutje in produktivnost zaposlenih – Primer podjetja Plastika Skaza, d. o. o.
Emmett Clarkson, 2022, master's thesis

Abstract: Raziskavo smo izvedli, da bi ugotovili, kakšne učinke ima krajši delovni dan zaposlenih na njihovo psihološko dobro počutje, individualno delovno uspešnost in delovno produktivnost. Da bi našli odgovore, navezujoče se na krajši delovnik in konstrukta psihološkega dobrega počutja ter individualne delovne uspešnosti, smo raziskavo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika. Delali smo s podjetjem Plastika Skaza, d. o. o., kjer smo anketirali 45 zaposlenih. Od tega jih je 15 delalo 6 ur dnevno in 30 za polni delovni čas (8 ur dnevno). Uporabili smo faktorsko analizo in univariatna testa za primerjavo neodvisnih vzorcev ter ugotovili, da so zaposleni, ki svoje delo opravljajo 6 ur dnevno, na določenih področjih individualne delovne uspešnosti dosegli boljše rezultate v primerjavi z zaposlenimi, ki so zaposleni za polni delovni čas. V povezavi s konstruktom psihološkega dobrega počutja nismo našli statistično značilnih razlik med zaposlenimi, ki delajo 6, in tistimi, ki delajo 8 ur dnevno. Za analiziranje produktivnosti smo uporabili kombinacijo deskriptivnih in komparativnih raziskovalnih metod. Ugotovili smo, da krajši delovnik pozitivno vpliva na produktivnost zaposlenih.
Keywords: šesturni delovnik, individualna delovna uspešnost, psihološko dobro počutje, produktivnost, delovni čas
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 440; Downloads: 106
.pdf Full text (4,80 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica