Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na to, kako ljudje sprejemajo finančne odločitve, ko ljudje pri nakupu trajnih dobrin, kot je avto, odločajo med leasingom in drugimi možnostmi financiranja. Cilj je bil oceniti prednosti leasinga v primerjavi z bančnim kreditom in drugimi možnostmi financiranja, pri čemer so pozornost namenili elementom, ki najbolj vplivajo na odločitve posameznikov. Rezultati ankete kažejo, da se ljudje pogosto odločajo za leasing zaradi cenejših začetnih stroškov, enostavnejše dokumentacije in prilagodljivosti plačilnih pogojev. Po drugi strani se nekateri posamezniki odločajo raje za bančni kredit, saj ponuja večinoma ugodnejše obrestne mere in možnost dolgoročnejšega lastništva. S pomočjo rezultatov ankete smo ugotovili, da je leasing boljša možnost za ljudi, ki iščejo hitre rešitve, ki jih je mogoče, če je potrebno, prilagoditi. Bančno financiranje pa je bolj ugodno za ljudi, ki želijo dolgoročno lastništvo in ugodnejše pogoje.
Keywords: Leasing, trajne dobrine, bančni kredit, finančne preference, primerjava financiranja, posamezniki
Published in DKUM: 14.11.2024; Views: 0; Downloads: 27
Full text (1,38 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava področje otroške pornografije in pravne dileme, ki se pojavljajo ob razlagi tega pojma. Otroška pornografija pomeni vsako gradivo, ki vizualno prikazuje otroka, realistične podobe otroka ali osebo, ki je videti kot otrok, v dejanskem ali simuliranem spolnem aktu ali prikazuje njegove spolne organe predvsem za spolne namene. V prvem delu obravnavam teoretične osnove, ki so potrebne za razumevanje otroške pornografije. Definiram pornografijo, otroka, otroško pornografijo ter navajam mednarodne in domače pravne dokumente. Opisani sta tudi temeljni dobrini, ki ju pravo priznava otrokom, in sicer pravica do spolne samoodločbe in pravica do telesne in spolne integritete ter omogočanje nemotenega razvoja otroka. V osrednjem delu se osredotočam na posebni veji otroške pornografije, psevdo-otroško in virtualno otroško pornografijo. Skupno jima je, da ne predstavljata resničnega otroka, temveč ustvarjenega s pomočjo računalniškega generiranja. Psevdo-otroška pornografija pa vsebuje tudi polnoletne osebe, ki po zunanjosti izgledajo kot otrok. V zadnjem delu preverjam postavljene hipoteze s tujo sodno prakso. Z navedbo resničnih primerov raziščem, kdaj se vizualno gradivo šteje za otroško pornografijo in katere kriterije uporabimo v primerih pravnih dilem. Ugotovim, da pravo dopušča inkriminacijo posebnih vej otroške pornografije.
Keywords: otroška pornografija, otroci, varovane dobrine, mednarodna ureditev, psevdo-otroška pornografija, virtualna otroška pornografija, kriterij presojanja
Published in DKUM: 22.11.2018; Views: 2078; Downloads: 233
Full text (649,96 KB)

Abstract: Konkurenca je v osnovi tekmovanje med več podjetij na istem upoštevnem trgu, katera želijo doseči isti cilj. Cilj podjetij je dobiček, sklepanje poslov in nenazadnje tudi prednost pred ostalimi tekmeci na trgu. Z vstopom Slovenije v EU je na obravnavanem področju zlorabe prevladujočega položaja največkrat relevanten Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in tudi Pogodba o delovanju Evropske unije, slednja sploh, kadar je pod vprašajem trgovina med državami članicami in kadar obstaja nevarnost omejevanja konkurence na notranjem trgu, saj velja načelo prednosti, tj. nadnacionalno pravo ima prednost pred nacionalnim. Pred zakonodajalcem so pod drobnogled vzeta podjetja s prevladujočim položajem na določenem upoštevnem trgu. Takšna podjetja imajo večinski tržni delež na upoštevnem trgu. Pri dominantnih podjetjih se nemalokrat lahko zgodi, da njihovo dejanje pomeni zlorabo prevladujočega položaja, če bi pa to isto dejanje storilo manjše podjetje, do zlorabe ne bi prišlo, saj njihovo ravnanje nebi imelo takšnega vpliva. V idealnih pogojih bi se naj vsak subjekt ukvarjal s čimer bi želel. V praksi ni tako. Včasih so podjetja postavljena pred dejstvo, da ne razpolagajo z bistveno sestavino, da bi posel lahko uspel. V praksi se za takšno sestavino pojavlja izraz bistvena doktrina, teorija pa v takšnih primerih nalaga imetnikom takšnih dobrin, da dobrino delijo z interesenti. V diplomskem delu je predstavljena teorija bistvene dobrine kot oblika zlorabe prevladujočega položaja. Za celosten pogled in lažje razumevanje je najprej predstavljen splošni konkurenčnopravni okvir prepovedi zlorabe prevladujočega položaja in pravna ureditev določb, ki urejata to področje. Določbi, 9.člen ZPOmK-1 in člen 102 PDEU, sta tudi podrobneje predstavljena in analizirana. V nadaljevanju se dotaknemo samih pojmov prevladujočega položaja, njegove zlorabe in teorije bistvene dobrine. Diplomsko delo temelji na teoriji, katera je podkrepljena s primeri iz sodne prakse na področju EU in Slovenije, katera je v zadnjem poglavju dela še posebej predstavljena pod okriljem delovanja AVK.
Keywords: teorija bistvene dobrine, Agencija za varstvo konkurence, upoštevni trg, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, konkurenca, konkurenčno pravo.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1709; Downloads: 161
Full text (740,41 KB)

Abstract: Pravo intelektualne lastnine in konkurenčno pravo sta pravna sistema, ki s skupnim ciljem gospodarske učinkovitosti varujeta različne dobrine. Pravo intelektualne lastnine podeljuje izključne pravice stvaritelju za izključno uporabo njegove stvaritve. Konkurenčno pravo s splošno prepovedjo uporabe nelojalnih sredstev skrbi za zagotovitev učinkovite konkurence, tudi s prepovedjo zlorabe prevladujočega položaja. Ker pravice intelektualne lastnine s podelitvijo ekskluzivnosti imetniku omogočajo pridobitev prevladujočega položaja, saj lahko ustvarjajo monopole in monopoli so nezdružljivi z delovanjem učinkovite konkurence, lahko nastane situacija, ko izvrševanje ekskluzivnih pravic intelektualne lastnine predstavlja ravnanje, ki nasprotuje določilom člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije in izzove konkurenčnopravno posredovanje. Le-to je problematično, saj posega v samo načelo pogodbene svobode na eni strani in v samo bistvo pravic, ki jih podeljuje pravo intelektualne lastnine, na drugi strani. Imetnik intelektualne lastnine ima pravico druge izključiti od njene uporabe, kar pomeni, da ima tudi pravico odkloniti licenco ali prodajo zaščitenega proizvoda, zato morajo biti pogoji, pod katerimi je taka odklonitev predmet presoje konkurenčnega prava, zelo jasni. Osrednje vprašanje konflikta med intelektualno lastnino in učinkovito konkurenco je, ali se mora odklonitev licence pravice intelektualne lastnine obravnavati enako kot vse ostale primere zavrnitve dobave. Odgovor na to vprašanje seveda ni enostaven in zahteva težavno uravnoteženje interesa popolne izrabe pravice intelektualne lastnine na eni in interesa ohranitve učinkovite konkurence na drugi strani. Če se presoja zgolj v korist prvega interesa, je velika nevarnost, da bodo stroga konkurenčna pravila preprečila investicije in inovacije, kar oslabi gospodarsko konkurenčnost; če pa se bi bili imetniki pravic intelektualne lastnine imuni pred pravili konkurenčnega prava, bi to lahko vodilo do nerazumnih stopenj monopolne moči. Kako se v sodni praksi EU razvija pristop reševanja primerov odklonitve licence pravice intelektualne lastnine, je osrednji predmet te naloge.
Keywords: pravo intelektualne lastnine, konkurenčno pravo EU, pravice intelektualne lastnine, teorija bistvene dobrine, odklonitev licence pravice intelektualne lastnine, prisilna licenca, test izjemnih okoliščin, zavrnitev dobave
Published in DKUM: 22.07.2016; Views: 2195; Downloads: 234
Full text (841,79 KB)

Abstract: Podnebne spremembe so obravnavane kot eden izmed največjih izzivov na ravni mednarodne kooperacije, s katerimi se sooča človeštvo. Podnebni problem je namreč klasičen problem, ki se ukvarja z javnimi dobrinami. Teorija iger je eno izmed orodij, s pomočjo katerih lahko definiramo glavne kriterije za izvedbo mednarodnih skupnih aktivnosti obvladovanja podnebnih sprememb. Takšne skupne aktivnosti bodo v članku uporabljene z namenom predstavitve evolucije uspešnega sodelovanja. Svet je spoznal, da obvladovanje podnebnih sprememb povzroča stroške, in nagnjenost k onesnaževanju bo vedno prisotna. Zato se vprašajmo, ali lahko stohastični element v podnebni igri, ki pomeni neko stopnjo negotovosti, zviša verjetnost prevzema strategije kooperacije. Naš model temelji na igri zapornikove dileme, ki proučuje evolucijo kot sodelovanje med sebičnimi posamezniki.
Keywords: javne dobrine, klimatske spremembe, teorija iger, kooperacija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2315; Downloads: 64
Link to full text