| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Doživljanje izgube po možganski poškodbi
Ema Rojnik, 2021, master's thesis

Abstract: Možganska poškodba predstavlja pomemben dogodek v posameznikovem življenju, saj vpliva na vsa področja njegovega delovanja, posledice pa so lahko obsežne in dolgotrajne. Po poškodbi se pacient in njegova okolica srečujeta z velikimi spremembami ter izgubami predhodnih lastnosti in sposobnosti. V raziskavi smo proučili odnose med lastnostmi posameznika in možganske poškodbe (starostjo, spolom, stopnjo dosežene izobrazbe, časom, pretečenim od poškodbe) ter posledicami možganske poškodbe (subjektivnimi občutki izgube, prilagodljivostjo, samozavedanjem, simptomi depresije, simptomi anksioznosti, samospoštovanjem). Vključili smo 22 udeležencev (13 moških, devet žensk), starih med 32 in 68 let, ki so doživeli možgansko poškodbo in so vključeni v program rehabilitacije. S pomočjo različnih vprašalnikov smo ugotovili, da se pri udeležencih kaže pozitivno psihološko doživljanje brez večjih težav. Zaključujemo, da se pri posameznikih več let po možganski poškodbi kažejo nizka izraženost občutkov izgube, zmerna prilagodljivost, nizka izraženost simptomov depresije in anksioznosti ter zmerno do visoko samospoštovanje. Podskupine udeležencev (glede na spol, starost, čas, stopnjo dosežene izobrazbe, čas, pretečen od poškodbe) se na področju psiholoških posledic možganske poškodbe ne razlikujejo pomembno. V prihodnje predlagamo več raziskav na področju doživljanja po možganski poškodbi v slovenskem okolju. Slednje bi lahko pripomoglo k izdelavi priporočil za posameznike, ki se s tovrstno situacijo soočajo, saj takšne smernice še niso oblikovane.
Keywords: možganska poškodba, doživljanje izgube, prilagodljivost
Published: 12.04.2021; Views: 73; Downloads: 30
.pdf Full text (729,64 KB)

2.
Razlike med generacijami v doživljanju zadovoljstva z delom
Timotej Ribič, 2020, master's thesis

Abstract: Zaposlitev predstavlja ključen del našega življenja. Po zaključenem izobraževanju hitro sledi zasedanje določenega delovnega mesta. Opravljanje dela je bistveno za človekov biološki in družbeni obstoj. S tem namreč poskrbimo za svoj osebni razvoj, hkrati pa prispevamo k oblikovanju družbe in kulture. Skozi leta se naš pogled na delo in odvisnost od le-tega spreminja. V zgodnjih letih skrbimo za finančno stabilnost in neodvisnost, pozneje pa dajemo poudarek medsebojnim odnosom in dobri klimi. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili osnovne pojme, povezane z zaposlitvijo, delom, človekovimi življenjskimi obdobji, generacijami in delovnim okoljem. V empiričnem delu pa smo opravili raziskavo prek spletnega anketiranja, in sicer glede doživljanja zadovoljstva z delom in razlik med generacijami. Podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS, na podlagi dobljenih rezultatov pa smo ugotovili, da se skozi proces staranja spreminjajo prioritete in motivacija pri delu; da nam je v zgodnjih letih pomembnejša materialna oblika motivacije, kasneje bolj nematerialna; kaj vpliva na dejavnike zadovoljstva in da sta dejavnika pripadnost zaposlenih in zadovoljstvo z delom povezana. V diskusiji so podani predlogi za prispevanje k dobri organizacijski klimi in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Keywords: generacija, doživljanje zadovoljstva, zaposlitev, motivacija, management
Published: 03.11.2020; Views: 81; Downloads: 25
.pdf Full text (871,07 KB)

3.
Doživljanje študentov zdravstvene nege ob incidentih v kliničnem okolju
Maja Gradišnik, 2020, master's thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Tekom kliničnega usposabljanja študentov prihaja zaradi različnih dejavnikov do incidentov, težava nastopi, ko le-ti ostanejo zamolčani. Zato je bil namen zaključnega dela raziskati doživljanje študentov zdravstvene nege ob danem incidentu v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec. Analizo zbranih podatkov smo opravili z metodo tematske analize besedila. Rezultati: Identificirali smo tri glavne teme: doživljanje neprijetnih občutkov ob pojavu incidenta, ravnanje ob pojavu incidenta in vzroki incidentov. Študenti zdravstvene nege se ob pojavu incidentov, ki so posledica individualnih in organizacijskih dejavnikov, počutijo neprijetno. Ustrezno ukrepajo v primeru poškodbe z ostrim predmetom. Do razlik prihaja v poročanju incidentov, predvsem zaradi strahu pred stigmatizacijo. Diskusija in zaključek: Potrebno je ustvariti zaupljivejši odnos in okolje med zaposlenimi v kliničnem okolju, kliničnimi mentorji in študenti zdravstvene nege ter ustvariti neobtožujočo učno kulturo. Temeljnega pomena je, da študenti zdravstvene nege vedo ukrepati v primeru incidenta in imajo na razpolago kliničnega mentorja, kateremu poročajo o incidentu. Tako v kliničnem okolju kot tudi na univerzi se je potrebno pogovarjati o incidentih. Predlagamo vključitev teoretičnih vsebin in izvajanje klinične supervizije v zdravstveni negi v okviru teoretičnega in kliničnega usposabljanja.
Keywords: študenti zdravstvene nege, klinično usposabljanje, incident, doživljanje, sporočanje
Published: 02.09.2020; Views: 312; Downloads: 156
.pdf Full text (412,55 KB)

4.
Hellp sindrom in soočanje nosečnic z njim
Tanja Hrnčič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Ženske, ki med nosečnostjo zbolijo za hellp sindromom, bolezni ne prepoznajo in velikokrat simptome povezujejo z nosečniškimi težavami. Prav zaradi neprepoznavnosti same bolezni se pojavljajo pri nosečnicah vprašanja, na katera še ni odgovora. Namen diplomskega dela je predstaviti hellp sindrom in njegove simptome ter skozi intervjuje prikazati, kako so se ženske soočale s to boleznijo. Raziskovalne metode: V diplomski nalogi smo uporabili opisno metodo dela. Iskali smo in pregledali literaturo, ki je bila v angleškem jeziku. Iskanje je potekalo z naslednjimi ključnimi besadami: hellp syndrome, pregnant women, dealing in facing with it. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Medline. Dodatno smo pregledali tudi Google Scholar. Vključitveni kriteriji so bili polno dostopni članki v angleškem jeziku, članki, ki so objavljeni od leta 2009 do 2019. Izključitveni kriteriji pa so bili članki v drugih jezikih in duplikati ter spletni članki, katerih vsebina ni strokovna in ne temelji na znanstvenih ugotovitvah. Kvalitativne podatke smo pridobili s pomočjo metode intervjuiranja. Pri tem smo uporabili vodilo za intervju, katero je sestavljeno iz 7. vprašanj odprtega tipa Rezultati: Ugotovili smo, da je najpogostejši simptom med intervjuvankami bolečina v zgornjem delu trebuha in da je bilo pomanjkanje informacij z strani osebja velik problem pri razumevanju same bolezni.
Keywords: bolezensko stanje, noseče ženske, doživljanje, nosečniška bolezen, ginekologija, porodništvo
Published: 16.03.2020; Views: 635; Downloads: 269
.pdf Full text (427,10 KB)

5.
Izkušnje negovalnega osebja z negovanjem starostnika z demenco
Barbara Hrga, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Število starejšega prebivalstva se po svetu hitro povečuje, kar predstavlja velik izziv za zdravstveno nego. Delovno okolje ter značilnosti starostnika z demenco sta zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na izkušnje ter zadovoljstvo negovalnega osebja, ki neguje starostnika z demenco. Z zaključnim delom želimo prispevati k boljšemu razumevanju izkušenj negovanja starostnika z demenco, kakšna čustva in občutke ob tem doživljajo in kako se soočajo s težavami. Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu zaključnega dela je uporabljena kvalitativna deskriptivna metoda. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena metoda delno strukturiranih intervjujev desetih članov negovalnega tima v socialno varstvenem zavodu. Prepisani zvočni posnetki so bili analizirani po metodi tematske analize. Rezultati: Glede na analizo podatkov smo rezultate razvrstili v pet glavnih tem: čustva ob negovanju, občutki ob negovanju, doživljanje oseb z demenco, načini soočanja pri delu z dementnimi osebami in predloge za izboljšanje dela z dementnimi osebami. Na podlagi podatkov smo ugotovili, da ima negovalno osebje, ki neguje starostnika z demenco, različne občutke, čustva ter tako dobre kot tudi slabe izkušnje z negovanjem starostnika z demenco. Diskusija in zaključek: Negovalno osebje z negovanjem starostnika z demenco podoživlja različna čustva in občutke. Najtežje se sooča z njihovo agresivnostjo, s kričanjem, z nezmožnostjo samostojnosti, nezaupanjem in žaljenjem. Boljša organizacija dela, zaposlitev dodatnega in izkušenega kadra, boljša komunikacija v negovalnem timu, izobraževanja, supervizija in psihološka podpora so nujni za zmanjšanje obremenitev negovalnega osebja pri delu z osebami, obolelimi za demenco.
Keywords: doživljanje zaposlenih, čustva, občutki, dom starejših občanov
Published: 01.10.2019; Views: 355; Downloads: 58
.pdf Full text (1,10 MB)

6.
Samomorilno vedenje in samomor med uporabniki psihoaktivnih substanc po poročanju strokovnih delavcev
Taja Lozinšek, 2019, master's thesis

Abstract: Samomorilna ogroženost oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je visoka. Stopnja tveganja se, zaradi velike izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ocenjuje kot 14-krat višja v primerjavi s stopnjo tveganja v splošni populaciji. Za zdravstveno osebje, ki je odgovorno za oskrbo oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je zelo verjetno, da se bodo v svojem profesionalnem delovanju srečali z izgubo pacienta zaradi samomora. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog, pri terapevtih, zaposlenih v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). V raziskavo smo vključili vodje CPZOPD, ki imajo v povprečju več kot 20 let izkušenj na področju dela z odvisnostjo. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po principih utemeljene teorije smo analizirali 10 polstrukturiranih intervjujev, ki so v povprečju trajali 50 minut. Po analizi podatkov smo 93 kod povezali v 11 vsebinskih sklopov, ki tvorijo model doživljanja samomorilnega vedenja: Prepričanja ter stališča o samomorilnem vedenju med odvisniki, Manipulativno samomorilno vedenje, Obravnava samomorilno ogroženega pacienta, Doživljanje samomorilnega vedenja, Postvencija, Preventiva, Skrb zase, Odnos do odvisnega pacienta, Umeščenost in priznanje dela znotraj sistema, Stališča do odvisnosti in odvisnega posameznika in Doživljanje sistema. Ti predstavljajo identificirane afektivne, kognitivne ter vedenjske odzive terapevtov v povezavi s samomorilnim vedenjem pacientov in mediatorske dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje, in so specifično značilni za terapevte na področju dela z odvisnostjo. Model okna v svet dela z odvisnostjo odstira tri nivoje doživljanja samomorilnega vedenja: nivo zdravljenja odvisnosti, nivo lastnih prepričanj in stališč v zvezi s samomorilnim vedenjem ter nivo dela s samomorilnim vedenjem. Nivoji se med seboj razlikujejo glede na moč neposredne povezave z doživljanjem samomorilnega vedenja, pri čemer je nivo dela s samomorilnim vedenjem najbolj neposredno povezan z doživljanjem samomorilnega vedenja, nivo zdravljenja odvisnosti pa najmanj. Vsi trije nivoji skupaj določajo vsebine doživljanja samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog. Model okna v svet dela z odvisnostjo pojasnjuje vsebine, ki so prisotne ob samomorilnem vedenju oseb, odvisnih od prepovedanih drog, in omogoča razumevanje kompleksnosti te teme.
Keywords: Samomorilno vedenje, terapevti, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, doživljanje samomorilnega vedenja, Model okna v svet dela z odvisnostjo
Published: 27.03.2019; Views: 700; Downloads: 138
.pdf Full text (2,35 MB)

7.
Doživljanje nastopa učencev glasbenih šol pred občinstvom
Maja Zorič, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. V prvem delu je predstavljen teoretični del, ki obravnava načela javnega nastopanja. Proučuje pa tudi postopek priprave na javni nastop, doživljanje nastopa, izkušnje izvajalca glasbenika in pridobitve z nastopanjem. Psihologija glasbe in sproščanje v glasbi sta pomembna dejavnika pri ocenjevanju uspešnosti nastopanja, ki podpreta teoretični del v celoti. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izbranih glasbenih šol reševali. Na podlagi le-teh smo izvedeli, koliko izkušenj imajo učenci glede na razred, v katerega hodijo, ali je prisoten strah, ko so izpostavljeni pred občinstvom, in kakšno je njihovo doživljanje glasbe med nastopanjem.
Keywords: Javno nastopanje, doživljanje nastopa, stres, trema, anksioznost, spomin, interpretacija, motivacija, izkušnje, glasbene sposobnosti, zavestno in podzavestno dojemanje glasbe, poslušanje in razumevanje glasbe
Published: 08.01.2019; Views: 590; Downloads: 92
.pdf Full text (598,15 KB)

8.
Soočanje svojcev s Huntingtonovo boleznijo
Barbara Jančarič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Huntingtonova bolezen je dedna, hitro napredujoča bolezen, pri kateri gre za propad možganskih celic. Bolezen je neozdravljiva, s pomočjo zdravil lahko le blažimo simptome, posledično bolezen napreduje počasneje. Pojavijo se težave z motoriko, govorom, požiranjem, kasneje pride do kognitivnih motenj. Značilen je tremor. V zadnji fazi bolezni so pacienti popolnoma odvisni od tuje pomoči. Raziskovalne metodologije in metode: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja, kot instrument smo uporabili intervju. Intervju smo izvedli s svojci dveh pacientov s Huntingtonovo boleznijo in nato ugotovitve medsebojno primerjali. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Rezultati: Ugotovili smo, da so bili svojci obeh družin ob napredovanju bolezni deležni drastičnih sprememb v njihovem vsakdanjiku, soočanje z boleznijo je bilo zelo težko, nihče jim ni nudil potrebne opore, ne prijatelji, kakor tudi organizacije. Sorodnika so namestili v zavod, saj sami več niso bili zmožni skrbeti zanj. So mnenja, da se premalo pozornosti posveča svojcem, da so premalo informirani, vsekakor so pogosteje izpostavljeni stresnim situacijam. V prvem intervjuju so se svojci pacienta A z boleznijo srečali prvič, med tem ko so svojci pacienta B bolezen že poznali. Diskusija in zaključek: S strokovno literaturo smo ugotovili, da svojci se pogosto ne znajo konstruktivno spoprijemati s težavami obolelih svojcev, bolezen jih je zelo pretresla in prizadela. V Sloveniji obstajajo organizacije za pomoč svojcem obolelih, v okviru katerih delujejo razne skupine. Na tematiko Huntingtonove bolezni obstaja tudi veliko literature.
Keywords: pomoč, zdravstvena nega, sprejemanje, doživljanje, svojci.
Published: 26.11.2018; Views: 505; Downloads: 130
.pdf Full text (628,96 KB)

9.
Stiske starejših oseb ob namestitvi v institucionalno varstvo
Maja Gradišnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Življenjska doba se zaradi izboljšanja razmer tako na socialnih kot zdravstvenih segmentih daljša. Nekateri starostniki se odločijo za namestitev v institucionalno varstvo. Ob tem se pogosto pojavijo različne stiske, s katerimi se starostniki soočajo na različne načine. Z zaključnim delom želimo opozoriti na najpogostejše stiske, s katerimi se soočajo starostniki ob namestitvi v institucionalno varstvo. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izvedeni so bili delno strukturirani intervjuji z osmimi starejšimi osebami, ki bivajo v institucionalnem varstvu. Uporabljena je bila metoda tematske analize besedila. Rezultati: Analiza podatkov je rezultirala v tri glavne teme, in sicer: izguba avtonomije; depresivno razpoloženje in tuje okolje. Ugotovili smo, da starejše osebe ob namestitvi v institucionalno varstvo doživljajo stiske, s katerimi se soočajo na različne načine. Diskusija in zaključek: Starejše osebe se ob namestitvi v institucionalno varstvo spoprijemajo z različnimi stiskami. Ugotovili smo, da starejšim osebam največjo stisko predstavljajo tuje okolje, izguba avtonomije ter depresivno razpoloženje. Narejenih je zelo malo raziskav glede čustvenega doživljanja starejših oseb ob namestitvi v institucionalno varstvo, zato bi bilo treba več pozornosti usmeriti na to temo.
Keywords: starostnik, stiske, čustva, doživljanje, sprejem v dom.
Published: 19.09.2018; Views: 725; Downloads: 202
.pdf Full text (1,37 MB)

10.
OTROKOVO DOŽIVLJANJE BOLEZNI
Anika Smeh, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V empiričnem diplomskem delu z naslovom Otrokovo doživljanje bolezni smo podrobneje opredelili odzive otroka na bolezen in na bivanje v bolnišnici oziroma hospitalizacijo. Otrok je lahko ob bolezenskem stanju oskrbovan doma, če je potrebno, pa je vključen v proces zdravljenja v bolnišnici in tako mora za nekaj časa zapustiti domače okolje, ki ga nadomesti tuje okolje, bolnišnica. V teoretičnem delu diplomskega dela smo celostno opredelili otrokovo doživljanje bolezni, medtem ko smo se v empiričnem delu osredotočili na otrokovo doživljanje hospitalizacije. Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odziv predšolskega otroka na bolnišnico. Raziskavo smo izvedli z anketnimi vprašalniki, ki smo jih v tiskani obliki podali staršem otrok in medicinskim sestram, zaposlenim na otroških oddelkih bolnišnice. Podatke smo analizirali s statističnimi metodami s programsko opremo SPSS. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v pogostosti izraženih vedenj med različnimi obdobji v procesu hospitalizacije. Po naših ugotovitvah se najpomembnejše razlike kažejo pri negativnih oblikah vedenja, ki se najpogosteje izražajo ob sprejemu otroka v bolnišnico, najmanj pogosto pa ob odpustu iz bolnišnice. Med pozitivnimi oblikami je pomembnost razlik nizka, fizični hospitalizem pa se pri otrocih ni izražal. Želeli smo ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju hospitalizacije pri otroku glede na spol, starost, vrsto bolezni, prisotnost starša in predhodno izkušnjo s hospitalizacijo. Kot predvideno, so se razlike v vedenju izrazile med starostnima skupinama, med spoloma pa niso bile statistično značilne. Prav tako smo predvideli, da se bodo razlike izrazile med otroki s kronično in otroki z akutno boleznijo, vendar se niso izkazale kot statistično značilne. Ugotovili smo, da je večina oddelkov, kjer bivajo predšolski otroci, prilagojena njihovim potrebam (otroke obiskuje bolnišnična vzgojiteljica, na voljo je igralnica, staršem je omogočeno sobivanje) ter da je otroku in družini na voljo ustrezna pomoč, če ima otrok težave s prilagoditvijo na bolnišnico.
Keywords: bolan otrok, doživljanje bolezni, starši bolnega otroka, hospitalizacija otroka, bolnišnična vzgojiteljica, psihični hospitalizem, fizični hospitalizem
Published: 24.10.2016; Views: 903; Downloads: 248
.pdf Full text (3,22 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica