1. Vpliv sodobne tehnologije na dnevno rutino predšolskega otroka : diplomsko deloZarja Korelc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature pojasnili pozitivne in negativne vplive sodobne tehnologije (ST) na otrokov celostni razvoj. Opisali smo tudi priporočila uporabe ST pri predšolskih otrocih, uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v vrtcih in vlogo staršev pri otrokovem vstopu v digitalni svet. Empirični del temelji na namenu diplomskega dela. V raziskavi je sodelovalo 110 staršev predšolskih otrok, starih od 1 do 5 let. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu nas je zanimala pogostost rabe ST v času dnevne rutine med predšolskimi otroki. V drugem delu pa smo želeli raziskati pogostost rabe ST med starši v prisotnosti otrok. S pomočjo Kullbachovega 2Ȋ testa smo raziskali povezavo med izobrazbo staršev in pogostostjo rabe ST pri predšolskih otrocih ter povezavo med starostjo otrok in pogostostjo rabe ST. Ob analizi zbranih vprašalnikov smo ugotovili, da je uporaba ST precej razširjena med predšolskimi otroki v času dnevne rutine. Najpogosteje otroci uporabljajo ST v času skupnega hranjenja, pred spanjem, kot način pomiritve ali pa je ta prisotna le v ozadju v času njihove igre. Keywords: sodobna tehnologija, predšolski otroci, starši, informacijska-komunikacijska tehnologija, dnevna rutina Published in DKUM: 31.07.2024; Views: 146; Downloads: 44
Full text (1,20 MB) |
2. Učinek glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu : magistrsko deloInes Mohorko, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo predstavili raziskavo učinka glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu. Predstavili smo učinke glasbenih dejavnosti na socialno-čustveni razvoj, glasbeni razvoj in izražanje interesa na predšolske otroke.
V teoretičnem delu smo osvetlili pojem prikritega kurikuluma in dnevne rutine v vrtcu, vpliv glasbe na celostni razvoj otroka ter možnosti uporabe glasbe v posameznih elementih dnevne rutine, kot so prihod in odhod otrok, priprava na obrok, jutranji krog, prehodi med dejavnostmi, pospravljanje in počitek v vrtcu.
V raziskavi smo ugotovili pozitivne učinke glasbe na predšolske otroke. Otroci so ob izvajanju glasbenih vsebin pokazali pozitivne spremembe na področju socialno-čustvenega razvoja, glasbenega razvoja in izražanja interesa. Pri otrocih smo opazili napredek na konativnem področju in intenzivnejši napredek psihomotoričnih ter glasbenih sposobnosti. Keywords: dnevna rutina, prikriti kurikulum, predšolski otroci, učinek glasbe, glasbene dejavnosti, kompetence Published in DKUM: 20.09.2023; Views: 394; Downloads: 78
Full text (1,66 MB) |
3. Obogatitev dnevne rutine s socialnimi igrami pri otrocih prvega starostnega obdobja : magistrsko deloHelena Vogrinec, 2021, master's thesis Abstract: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca. Keywords: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre. Published in DKUM: 28.07.2022; Views: 842; Downloads: 212
Full text (2,28 MB) |
4. Razvijanje veščin malčkov pri dnevni rutini s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja Developing toddlers ’skills in a daily routine by encouraging algorithmic thinkingPatricija Grad, 2021, undergraduate thesis Abstract: Izvajanje dnevne rutine pri otrocih v prvem starostnem obdobju vključuje vsa področja razvoja in hkrati ponuja priložnost za učenje osnovnih veščin samostojnosti. Dnevna rutina predstavlja čas za učenje, otrokom daje občutek varnosti in skupnosti. Učenje osnovnih veščin samostojnosti lahko izvajamo tudi s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Algoritmično mišljenje je ena izmed najpomembnejših kompetenc, s katero lahko rešujemo probleme vsakdanjega življenja. Razvoj veščin algoritmičnega mišljenja spodbuja razvoj drugih veščin, kot so ustvarjalnost, logično razmišljanje, odločanje ipd., zato je pomembno razvijati veščine algoritmičnega mišljenja že v zgodnjem otroštvu. V praktično empiričnem delu smo oblikovali vaje in dejavnosti za razvijanje samostojnosti v skupini pri otrocih od 1 do 2 leti (n=14). S pomočjo ocenjevalne lestvice smo spremljali razlike v doseženih veščinah pri umivanju rok ter obuvanju in sezuvanju copat. Vaje, ki so vključevale učenje po korakih za vsako izmed izbranih veščin, smo izvajali 10 dni. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v sposobnostih umivanja rok ter obuvanja in sezuvanja copat pred in po izvedenih vajah. Rezultati naloge so pomembni za spodbujanje algoritmičnega mišljenja pri mlajših otrocih saj ponujajo razmislek, kako bi lahko vzgojitelj pri svojem delu uporabili podobne strategije tudi na drugih področjih. Keywords: predšolska vzgoja, razvijanje veščin malčkov, dnevna rutina, algoritmično mišljenje, družboslovje Published in DKUM: 04.01.2022; Views: 852; Downloads: 139
Full text (2,69 MB) |
5. Bistvene razlike dnevne rutine med javnim, Waldorfskim in Montessori vrtcemMia Želj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Bistvene razlike dnevne rutine med javnim, Waldorfskim in Montessori vrtcem je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen predšolske vzgoje. Nato smo predstavili javni vrtec: na kratko smo opisali vrtec, organizacijo dela in vlogo vzgojitelja. Nadaljevali smo z opisom dnevne rutine in ciljev javnega vrtca. V zaključku smo opisali strukture in vključevanje otrok s posebnimi potrebami ter opredelili javen vrtec. Po tem zaporedju smo opisali še Waldorfski in Montessori vrtec. V empiričnem delu smo raziskovali razlike dnevne rutine v javnem, Waldorfskem in Montessori vrtcu. Zanimalo nas je, kakšni so elementi dnevne rutine, ali se le ti spreminjajo ali ostajajo na podlagi česa določeni vrtec načrtuje glavno dejavnost v dnevni rutini in kako se pri tem motivira otroke. Zanimal nas je tudi potek med prehodi v dnevni rutini vseh naštetih vrtcev. Raziskovati smo želeli, kakšno vlogo imajo vzgojiteljice v naštetih vrtcih in ali se njihova vloga zelo razlikuje. Nato nas je zanimalo, kako med tem poskrbijo za najpomembnejše, počutje otrok. Osredotočili smo se tudi na to, ali imajo možnost izbire, kakšne igrače uporabljajo v vrtcih in koliko časa je namenjeno otrokovi prosti igri. Keywords: dnevna rutina, javni vrtec, Waldorfski vrtec, Montessori vrtec Published in DKUM: 02.08.2021; Views: 1543; Downloads: 350
Full text (1,02 MB) |
6. Vljučitev lutke v dnevno rutinoPetra Pajnič, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vključitev lutke v dnevno rutino je v teoretičnem delu s
pomočjo strokovne literature predstavljena dnevna rutina, kurikulum za vrtce, prikriti
kurikulum ter elementi dnevne rutine. Pišemo o tem, kaj je lutka in katere vrste lutk
poznamo. Raziskali smo, kakšen je vpliv lutke na otrokov razvoj samozavesti, empatije,
komunikacije, socialnih veščin, ustvarjalnosti, domišljije ter razlikovanje med
resničnostjo in fantazijo. Zanimalo nas je, kako na otroka vpliva igra z lutko. Ob koncu
teoretičnega dela smo predstavili še projektno delo.
V empiričnem delu smo s pomočjo priprav in evalvacij opisali potek trimesečnega
projekta z naslovom Vključitev lutke v dnevno rutino, ki smo ga izvajali z otroki, starimi
od dveh do treh let.
Ob izvajanju projekta smo ugotovili, da je lutka v vrtcu vzgojitelju res v veliko pomoč,
prav tako pa je pri učenju osnovnih pravil v veliko pomoč tudi otroku, saj ob njej laže in
predvsem bolj zavzeto ter motivirano osvaja pravila dnevne rutine. Keywords: lutka, dnevna rutina, kurikulum, prikriti kurikulum, igra Published in DKUM: 31.01.2020; Views: 1384; Downloads: 207
Full text (1,82 MB) |
7. Obogatitev dnevne rutine z glasbenimi dejavnostmiTeja Kos, 2019, undergraduate thesis Abstract: Dnevna rutina v vrtcu je nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, kar poteka vsak dan in zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Otrokom s stalnostjo in rednostjo zagotavlja občutek varnosti ter možnost predvidevanja, kaj se bo zgodilo in kaj bo sledilo. Dnevno rutino sestavljajo segmenti: prihod in odhod, obedovanje in malica, spanje/počitek, osebna nega: toaleta, umivanje in pospravljanje ter prehodi iz ene dejavnosti v drugo. Zasledili smo nekaj nasvetov kot primerov dobre prakse med dnevno rutino: otrokom naj bi skrajšali čas čakanja v koloni, zmanjšali neaktivnost, zmanjšali čas pospravljanja, ublažili nelagodje ob prihodu v vrtec, utrdili čustven stik in spodbujali komunikacijo med otrokom ter vzgojiteljico in v medvrstniških odnosih, pripravili primerno vzdušje pri počitku, zagotovili participacijo otrok pri pospravljanju in drugih opravilih ter moteče spremembe naredili umirjene in zanimive. Menimo, da togost, ki jo z vso to stalnostjo in ponavljajočim se dogajanjem prinaša dnevna rutina, otrokom ne dopušča preveč fleksibilnost in so s tem prijetno vodeni prehodi med segmenti dnevne rutine onemogočeni. Zato smo dnevno rutino obogatili z glasbo, s katero smo zagotovili zgornje nasvete primerov dobre prakse. Glasba je del kurikuluma, natančneje spada pod področje umetnosti – glasbena umetnost. Z načrtovanimi glasbenimi dejavnostmi razvijamo otrokov celostni razvoj. Glasba s svojimi značilnostmi in pestrostjo spodbuja ljudi, jim ponuja občutenja različnih občutkov, ter združuje skupine in jih povezuje. Rezultati naše raziskave so pokazali na ustreznost izvedbe obogatitve dnevne rutine z glasbenimi dejavnostmi. Pokazale so se statistično značilne razlike pred začetkom in ob zaključku izvedbe a) na področju čustvenih odzivov, zlasti pri zmanjšanju izražanja negativnih čustev, trme in drugih čustvenih težav pri prehodih, b) na področju medsebojnih odnosov, zlasti pri bolj aktivnem sodelovanju otrok in zmanjšani udeležbi v konfliktih ter c) na področju motiviranosti otrok, zlasti glede povečane motivacije za sodelovanje, zmanjšanju časa, ki je bil potreben, da se otrok vključi v dejavnost, zmanjšanem nemiru in neodzivnosti otrok pri prehodih. Pridobljeni rezultati predstavljajo pomemben napredek pri vodenju dnevne rutine, kot tudi na glasbenem področju. Keywords: dnevna rutina, glasba, otrok, vrtec, predšolska vzgoja Published in DKUM: 15.05.2019; Views: 2382; Downloads: 356
Full text (1,91 MB) |
8. Vloga in pomen jutranjega kroga v vrtcuAnita Ljubič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Naslov diplomskega dela je Vloga in pomen jutranjega kroga v vrtcu.
Namen diplomskega dela je raziskati vlogo in pomen jutranjega kroga v vrtcu. Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, kakšno vlogo in pomen ima jutranji krog, glede na dnevno rutino in na razvoj otrok, ter ugotoviti, katere dejavnosti vzgojitelj najpogosteje uporablja v jutranjem krogu. Naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu smo opisali, kako poteka dnevna rutina v vrtcu. Opredelili smo kakšen pomen, namen in vlogo ima jutranji krog v vrtcu. Predstavili smo posamezne dejavnosti in pravila, ki se jih lahko poslužujemo v jutranjem krogu ter opisali vlogo vzgojitelja in vlogo otroka v jutranjem krogu.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo na vzorcu vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Pri anketiranju je sodelovalo 122 strokovnih delavcev. Analiza podatkov je pokazala, da jutranji krog pozitivno vpliva na kasnejši potek dela v dnevni rutini ter da v jutranjem krogu spodbujamo otrokov razvoj socialnih veščin, razvoj kognitivnih sposobnosti in emocionalni razvoj. Najpogosteje strokovni delavci prepustijo otrokom odločitev, v katerem kotičku se želijo igrati, pogosto se tudi odločijo predstaviti otrokom potek skupnega dopoldneva, z njimi spoznavajo nove pesmice in prepevajo že poznane ali pa se igrajo socialne igre ter preštejejo prisotne in odsotne otroke. Keywords: dejavnosti, dnevna rutina, jutranji krog, otrok, pravila, vzgojitelj Published in DKUM: 21.07.2017; Views: 5362; Downloads: 1340
Full text (664,81 KB) |
9. OCENA VZGOJITELJA O VLOGI OTROKA PRI POČITKU IN PREHRANJEVANJU V DNEVNI RUTINIMarjetka Kert, 2016, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Diplomsko delo je bilo osredotočeno na vlogo otroka pri prehranjevanju in počitku v dnevni rutini vrtca.
V teoretičnem delu smo pisali o dnevni rutini v vrtcu. V tem sklopu smo podrobneje opredelili pojme dnevna rutina, prikriti kurikulum in implicitne teorije, ki se, kot smo ugotovili, med seboj povezujejo in prepletajo. Na področju prehranjevanja smo predstavili biološke potrebe otrok po hrani in posameznih hranilih ter smernice za uravnoteženo prehrano v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Predstavili smo tudi, na kakšen način za zdravo prehrano in oblikovanje prehranjevalnih navad skrbijo v vrtcih. Zanimalo nas je tudi aktivno vključevanje otrok v pripravo na prehranjevanje, potek prehranjevanja in urejanje po prehranjevanju. Na področju počitka pa smo pogledali, kakšne so biološke potrebe otrok po spanju, in kako se s starostjo spreminjajo. Predstavili smo tudi pripravo na počitek, najbolj pa smo se osredotočili na počitek v vrtcu, ki ga delimo na počitek in spanje.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate empirične raziskave o vlogi otroka pri pripravi na prehranjevanje in počitek, pri poteku prehranjevanja in počitka ter urejanju po prehranjevanju in počitku. Raziskovalni instrument, ki smo ga uporabili, je bil anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa, ki ga je izpolnilo 296 vzgojiteljev iz naključno izbranih slovenskih vrtcev. Zanimalo nas je, v kolikšni meri in kako vzgojitelji vključujejo otroke v pripravo na prehranjevanje in počitek, v sam potek prehranjevanja in počitka ter urejanje po prehranjevanju in počitku. Ugotavljali smo razlike v samostojnosti glede na starost, stratum in velikost vrtca. Dobljene podatke smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) in jih predstavili tabelarično. Keywords: Dnevna rutina, počitek, prehrana, prikriti kurikulum, vrtec. Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 2325; Downloads: 509
Full text (1,01 MB) |
10. Ločitev otrok od staršev ob prihodu v vrtecLivia Bači, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Ločitev otrok od staršev ob prihodu v vrtec sem raziskovala značilnosti otrokovega prihoda v vrtec. Zanimali so me čas prihoda, otrokovi odzivi ob prihodu v vrtec, ljubkovalne igrače, ki jih otroci prinašajo s seboj in način vključevanja otrok v skupino.
Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem predstavila vrtec kot institucijo in njegov pomen za razvoj otrok, dnevno rutino, vlogo vzgojitelja ob prihodu otrok v vrtec, pomen sodelovanja med vzgojiteljico in starši otrok ter opisala pomen ljubkovalnih igrač, ki jih otrok prinaša v vrtec. Izpostavila sem navezanost, ki vpliva na ločevanje otrok od staršev ob prihodu v vrtec. V empiričnem delu diplomskega dela sem predstavila rezultate raziskave, ki sem jo izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketne vprašalnike sem razdelila v več vrtcih po Prekmurju. Sodelovalo je 100 staršev. Namen raziskave ji bil ugotoviti značilnosti otrokovega prihoda v vrtec in vključitev v skupino.
Analiza ankete je pokazala, da večino otrok v vrtec pripeljejo starši, približno ob istem času. Otroci ob odhodu staršev večinoma ne jočejo. Presenetljivo je tudi, da večina otrok s seboj ne prinaša ljubkovalnih predmetov, od staršev pa se najpogosteje ločijo s pozdravom. Otrokom, ki se težje ločijo od oseb, ki jih pripeljejo v vrtec, vzgojiteljice ločitev olajšajo s preusmeritvijo pozornosti. Keywords: otrok, vrtec, vzgojiteljica, starši, sodelovanje, navezanost, dnevna rutina, vključitev v skupino, ljubkovalne igrače, prihodi otrok Published in DKUM: 23.11.2015; Views: 2431; Downloads: 334
Full text (1,05 MB) |