| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Management človeških virov v Evropi, obstaja konvergenca?
Tomaž Jošt, 2019, master's thesis

Abstract: Evropa je kulturno raznolik kontinent, a hkrati politično in ekonomsko povezan. Prakse managementa človeških virov se od države do države razlikujejo, vendar obstajajo tudi podobnosti. Management človeških virov postaja ključna strateška komponenta za uspeh podjetij, kar kaže na pomembnost razprave o konvergenci in divergenci nacionalnih praks managementa človeških virov v Evropi. Predstavljamo management človeških virov v Evropi in določenih državah. Skozi nalogo želimo raziskati, ali obstaja konvergenca praks managementa človeških virov v Evropi, zato predstavljamo tudi razvoj le-teh. Čeprav na določenih področjih obstaja smerna konvergenca, prihajamo do ugotovitve, da končne konvergence ni mogoče zaznati. Razlike med državami na področju praks managementa človeških virov se niso zmanjšale. Glede izvajanja paradigme visoke učinkovitosti obstajajo različni pristopi v Evropi.
Keywords: Evropa, management človeških virov, konvergenca, divergenca
Published: 22.10.2019; Views: 433; Downloads: 51
.pdf Full text (1,85 MB)

2.
Optična vlakna
Maja Brenčič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo optična vlakna, ki za vodenje svetlobe izkoriščajo pojav popolnega odboja na meji dveh sredstev. Optična vlakna delimo glede na število resonančnih valovanj ali rodov, ki jih vlakna vodijo. Enorodovna optična vlakna vodijo le eno resonančno valovanje ali rod, mnogorodovna optična vlakna pa vodijo več resonančnih valovanj ali rodov. Podrobneje obravnavamo mnogorodovna optična vlakna, ki jih lahko opišemo z žarkovnim modelom, ki temelji na geometrijski optiki. Pri žarkovnem modelu razširjanje svetlobe v dani smeri predstavimo s premico, ki jo imenujemo žarek. Najprej opišemo sestavo in delitev optičnih vlaken, nato z žarkovnim modelom predstavimo način vodenja svetlobe skozi vlakno in izpeljemo numerično odprtost vlakna, ki določa največji kot, pod katerim vlakno še lahko sprejme in prenaša svetlobo. Izpeljemo tudi resonančni pogoj za razširjanje valovanja v valovodu in opišemo vzroke za izgube v optičnih vlaknih: absorpcijo v snovi, sipanje, disperzijo in ukrivljenost vlakna. Obravnavamo najpreprostejše nevzporedne laserske snope, ki jih imenujemo Gaussovi snopi. Izpeljemo enačbo, ki nam pove, kako se jakost električnega polja E(r,z) spreminja v odvisnosti od polarnih koordinat r in z. Laserske snope lahko ožimo in širimo z lečami. Obravnavamo preslikavo laserskega snopa z zbiralno lečo in izpeljemo lego in polmer grla laserja po preslikavi z lečo, če poznamo goriščno razdaljo leče in polmer grla pred preslikavo z lečo. V eksperimentalnem delu najprej opišemo pripravo optičnega vlakna za eksperimentalne namene in pripomočke, ki jih pri tem potrebujemo. Nato pokažemo, kako laserski snop zožimo z mikroskopskim objektivom in kako je premer snopa v gorišču objektiva odvisen od povečave objektiva. Manjši kot je polmer snopa v gorišču objektiva, večja je divergenca laserskega snopa. V nadaljevanju predstavimo poskuse, s katerimi izmerimo numerično odprtost vlakna in poskus, s katerim izmerimo izgube v vlaknu v odvisnosti od valovne dolžine svetlobe. V zadnjem poglavju diplomskega dela predstavimo vključitve optičnih vlaken v osnovnošolski in srednješolski pouk. Predlagamo poskuse, ki jih učitelji demonstrirajo učencem in poskuse, ki jih učenci lahko izvedejo sami.
Keywords: Mnogorodovna optična vlakna, numerična odprtost, izgube v vlaknih, Gaussovi snopi, divergenca laserskega snopa, preslikave snopov z lečami.  
Published: 14.05.2012; Views: 3151; Downloads: 239
.pdf Full text (1,78 MB)

3.
TEHNIČNA ANALIZA IN NJENA UPORABA NA DELNIŠKIH IN VALUTNIH TRGIH
Klemen Grobelnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Z razvojem informacijske tehnologije ter pojavom vedno več preprostih trgovalnih platform, ki jih ponujajo razne investicijske družbe ter banke, se vedno več posameznikov odloča za samostojno trgovanje, ki naj bi prineslo velike dobičke. Posamezniki se velikokrat premalo zavedajo tveganja, ki je s samostojnim vstopom na delniške, valutne trge prisotno. Vlagatelji potrebujejo za trgovanje na podlagi tehničnih dejavnikov ogromno teoretičnega znanja in predhodnih izkušenj, zato tehnična analiza ni primerna za neizkušene vlagatelje. Neizkušeni vlagatelji hitro padejo pod vpliv čustev, saj niso prepričani kako določena tehnična orodja med sabo delujejo in jih ne znajo povezati in interpretirati kot celoto. Spoznali smo cenovne grafe, definicijo trenda, območje odpor in podpor, cenovne vzorce obrata in nadaljevanja trenda, ki so eni ključnih dejavnikov pri procesu odločanja za vstop in izstop na trg. Določili smo pomembnejše indikatorje tehnične analize. V prvi skupini so indikatorji, ki pridejo bolj do izraza v močnem trendu bodisi navzgor ali navzdol. Med kazalnike močnega trenda spadajo drseče sredine, MACD — konvergenca in divergenca drsečih sredin, Bollingerjeve ovojnice. V drugo skupino pa spadajo indikatorji, ki postanejo zelo uporabni v času, ko ni izrazitega trenda in se trg nahaja v stranskem trendu oziroma v trgovalnem območju. Najpomembnejša indikatorja v tej skupini sta RSI — indeks relativne moči in počasna stohastika, ki ju uporablja večina trgovalcev. Nastavitve posameznih kazalnikov so odvisne od vsakega finančnega instrumenta in trga posebej. Teoretično znanje smo prenesli na praktične primere, ki so bili narejeni na eni od trgovalnih platform, kjer lahko investitor uporablja različna orodja tehnične analize in trguje na svetovnih, najbolj likvidnih, delniških in valutnih trgih. S trgovanjem po tržnih cenah smo prikazali, kako zelo uporabna je lahko tehnična analiza v realnem svetu. Naredili smo posle na različnih časovnih grafih, pri katerih so bili glavni razlogi za vstop in izstop iz pozicij različna analitična orodja, ki se uporabljajo pri uporabi tehnične analize. Trgovalni primeri so bili izvedeni na različnih finančnih instrumentih in prav tako na različnih trgih s čimer smo dokazali, da tehnična analiza deluje enako na različnih časovnih okvirjih in na raznih likvidnih trgih.
Keywords: TEHNIČNA ANALIZA, GRAFI, TREND, LINIJA PODPORE IN ODPORA, VZORCI NADALJEVANJA TRENDA, VZORCI OBRATA TRENDA, INDIKATORJI, SIMETRIČNI TRIKOTNIK, PADAJOČI TRIKOTNIK, NARAŠČAJOČI TRIKOTNIK, GARTLEY, VZOREC METULJA, POČASNA STOHASTIKA, INDEKS RELATIVNE MOČI, NAVADNE DRSEČE SREDINE, EKSPONENTNE DRSEČE SREDINE, ELLIOTOVI VALOVI, KONVERGENCA DIVERGENCA DRSEČIH SREDIN, BOLINGERJEVE OVOJNICE, EUR/USD, S&P500, DAX30
Published: 17.06.2010; Views: 2130; Downloads: 311
.pdf Full text (3,32 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica