| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga N-terminalnega možganskega natriuretičnega propeptida v kombinaciji s kapnometrijo ali ultrazvočno preiskavo pljuč pri predbolnišnični diagnostiki akutne dihalne stiske
Petra Klemen, 2014, dissertation

Abstract: IZHODIŠČA. Pravočasna razpoznava akutnega srčnega popuščanja in poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) je lahko težavna, saj obe stanji pogosto sovpadata ali se kažeta s podobnimi simptomi in znaki. Diagnostične metode, ki so dostopne v predbolnišničnem okolju, so določanje N-terminalnega možganskega natriuretičnega propeptida (NT-proBNP), kapnometrija in ultrazvok pljuč. NAMEN. Cilji raziskave so bili: primerjati diagnostično vrednost NT-proBNP, klinične ocene, kapnometrije ali ultrazvoka pljuč pri razlikovanju akutnega srčnega popuščanja od akutnega poslabšanja KOPB/astme v predbolnišničnem okolju; identificirati neodvisne napovedne dejavnike za diagnozo; določiti testne lastnosti različnih mejnih vrednosti NT-proBNP in PetCO2; določiti spremembe v vrednostih NT-proBNP in PetCO2 glede na preteklo anamnezo srčnega popuščanja ali KOPB/astme; določiti diagnostično vrednost kometnega znaka na ultrazvoku pljuč. METODE. Prospektivna opazovalna raziskava je potekala v Centru za nujno medicinsko pomoč Maribor med januarjem 2005 in aprilom 2010. V prvem delu smo ugotavljali diagnostično vrednost NT-proBNP, klinične ocene in kapnometrije, v drugem delu pa NT-proBNP, klinične ocene in ultrazvoka pljuč. V raziskavo smo vključili bolnike, ki so kot glavno težavo navajali težko dihanje. Izključitveni kriteriji so bili: starost pod 18 let, nepopolni klinični ali diagnostični podatki, poškodba, koronarna ishemija, ledvična insuficienca in drugi vzroki dispneje, kot so pljučnica, pljučna embolija, karcinom ipd. Klinična ocena, NT-proBNP, PetCO2 in ultrazvok pljuč so bili opravljeni med začetno obravnavo bolnika pred aplikacijo terapije. Kot končno diagnozo smo upoštevali diagnozo, postavljeno v UKC Maribor ob odpustu. Glede na končno diagnozo smo bolnike razdelili v dve skupini: skupino z akutnim srčnim popuščanjem in skupino z akutnim poslabšanjem KOPB/astme. Za statistično analizo smo uporabili AUROC, χ2 in t-test ter multivariatne analize. REZULTATI. V prvi del raziskave je bilo vključenih 441 bolnikov. Pri razlikovanju akutnega srčnega popuščanja (n=238) od akutnega poslabšanja KOPB/astme (n=203) je bila kombinacija NT-proBNP + PetCO2 + klinična ocena statistično značilno bolj natančna kot kombinacija NT-proBNP + klinična ocena (AUROC 0,97 v primerjavi z 0,94; P=0,006) ali sam NT-proBNP (AUROC 0,90; P = 0,005). V skupini z akutnim srčnim popuščanjem smo ugotovili značilno višje vrednosti PetCO2 pri bolnikih, ki so se v preteklosti zdravili zaradi KOPB/astme (5,8 +/- 1,3 kPa v primerjavi z 3,8 +/- 1,2 kPa; P=0.009). V skupini z akutnim poslabšanjem KOPB/astme so bile vrednosti NT-proBNP značilno višje pri bolnikih s preteklo anamnezo srčnega popuščanja (1453,3 +/- 552,3 pg/ml v primerjavi z 741,5 +/- 435,5 pg/ml; P=0,010). Najmočnejši neodvisni napovedni dejavnik za diagnozo srčnega popuščanja je bil povišan NT-proBNP (OR 13,6). NT-proBNP > 1000 pg/ml je potrdil diagnozo akutnega srčnega popuščanja z 90 % senzitivnostjo in 76 % specifičnostjo, PetCO2 < 4 kPa pa z 68 % senzitivnostjo in 91 % specifičnostjo. V drugi del raziskave smo vključili 218 bolnikov. Pri razlikovanju akutnega srčnega popuščanja (n=129) in akutnega poslabšanja KOPB/astme (n=89) se je ultrazvok pljuč izkazal kot natančnejša metoda (98 % natančnost) v primerjavi z NT-proBNP (89 % natančnost; P<0,01) ali klinično oceno (83 % natančnost; P<0,01). Kombinacija ultrazvoka in NT-proBNP je imela 100 % natančnost. Ultrazvok pljuč (prisotnost kometnega znaka) je bil najmočnejši neodvisni napovedni dejavnik za diagnozo srčnega popuščanja (OR 53,7). ZAKLJUČEK. Raziskava je pokazala, da je kombinacija NT-proBNP, kapnometrije in klinične ocene natančnejša kot kombinacija NT-proBNP s klinično oceno ali sam NT-proBNP. Ultrazvok pljuč ima v primerjavi z NT-proBNP večjo senzitivnost, specifičnost in natančnost pri razlikovanju srčnega popuščanja od KOPB/astme; še večjo natančnost ima kombinacija ultrazvoka in NT-proBNP.
Keywords: NT-proBNP, kvantitativna kapnometrija, ultrazvok pljuč, predbolnišnično okolje, akutna dispneja, diferencialna diagnostika
Published in DKUM: 05.02.2014; Views: 3079; Downloads: 267
.pdf Full text (6,77 MB)

2.
Stanje prehranjenosti in telesna sestava bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo
Barbara Benedik, 2012, master's thesis

Abstract: Izhodišča. Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično, počasi napredujoče bolezensko stanje s pospešeno in nepopravljivo izgubo pljučne funkcije. Poleg dihal prizadene tudi ostale organske sisteme. Značilna zanjo je izguba telesne, predvsem mišične mase, in spremembe v stanju prehranjenosti. Namen. Pri bolnikih s KOPB smo želeli oceniti stanje prehranjenosti in telesno sestavo bolnikov ter rezultate primerjati s kontrolno skupino zdravih preiskovancev primerljive starosti in spola. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezanost med stanjem prehranjenosti, telesno sestavo in bolnikovimi simptomi ter stopnjo samooskrbe. Raziskovalna metodologija. V prospektivno raziskavo smo vključili 65 bolnikov s hudo ali zelo hudo KOPB (71 ± 7 let, 60 % moških). V kontrolni skupini je bilo 22 preiskovancev (71 ± 5 let, 59 % moških). Iz medicinske dokumentacije smo povzeli podatke o demografskih značilnostih in sočasnih obolenjih. V stabilni fazi smo preiskovancem opravili preiskavo pljučne funkcije, meritve telesne sestave in antropometrične meritve. Z vprašalniki smo ocenili stanje prehranjenosti, naredili oceno kategorije zahtevnosti zdravstvene nege in oceno sposobnosti samooskrbe preiskovancev ter oceno stopnje dispneje. Podatke smo analizirali s programom SPSS 18.0 (SPSS INC, 2010, ZDA). Numerične spremenljivke smo predstavili s srednjo vrednostjo in standardnim odklonom. Kategorične spremenljivke smo predstavili z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Studentovim t-testom, Mann-Whitneyjevim u-testom in testom hi-kvadrat. Morebitne povezave med spremenljivkami smo ocenjevali z metodo korelacije ter metodo enostavne in multiple logistične regresije. Rezultati. Bolniki s KOPB imajo nižji ITM kot kontrolna skupina (p = 0,016). Ugotovili smo, da je bilo le 18 (28 %) bolnikov s KOPB dobro hranjenih. Korelacija stopnje prehranjenosti med bolniki s KOPB po klasifikaciji po GOLD je bila statistično značilna (p = 0,034). Značilno sta se skupini kontrolnih preiskovancev in bolnikov s KOPB razlikovali v parametrih telesne sestave, in sicer v pusti teži (80 ± 14 vs 72 ± 17, p = 0,029) in celokupni telesni vodi (42 ± 8 vs 38 ± 8, p = 0,025) ter stanju prehranjenosti (p < 0,001). Višja stopnja dispneje, izmerjene po MMRC (2.–5.), je bila mejno povezana z nižjo oceno stanja prehranjenosti bolnika (p = 0,053). Pri bolnikih z višjo stopnjo zahtevnosti kategorizacije zdravstvene nege in z višjo stopnjo lestvice LOSS je bilo stanje prehranjenosti slabše. Sklep. Bolniki s KOPB so slabše prehranjeni kot preiskovanci iz kontrolne skupine. Stanje prehranjenosti je bilo slabše pri bolnikih, ki so imeli višjo stopnjo kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege. Ocena stanja prehranjenosti je pomembna in potrebna za preprečevanje podhranjenosti in pravočasne prehranske intervencije pri bolnikih s KOPB.
Keywords: prehranjenost, KOPB, telesna sestava, stopnja samooskrbe, dispneja
Published in DKUM: 13.12.2012; Views: 3910; Downloads: 491
.pdf Full text (736,00 KB)

3.
Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica