1. Metode za prepoznavo srčnega zastoja v dispečerski službi zdravstvaMelita Lorenčič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Srčni zastoj je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in nujno ukrepanje. Hitro in natančno prepoznavanje srčnega zastoja z uporabo metod za prepoznavo srčnega zastoja je prvi korak za povečanje stopnje oživljanja navzočih in posledično možnosti preživetja. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, katere metode se za prepoznavo srčnega zastoja uporabljajo v dispečerski službi zdravstva pri tistih pacientih, ki so utrpeli zastoj srca.
Metode: Za pregled znanstvene literature smo uporabili mednarodne baze: PubMed, CHINAL, Cochrane Library in ScienceDirect. Uporabili smo opisno metodo dela, metodo analize, komparacije in metodo sinteze. V hierarhiji dokazov smo ocenili moč dokazov iz zbranih raziskav. S preglednico smo prikazali rezultate analize in sinteze znanstvene literature.
Rezultati: Od 32-ih zadetkov smo jih v pregled vključili pet. Uporaba metod za odločanje v dispečerski službi zdravstva precej vpliva na prepoznavo nastalih zunajbolnišničnih srčnih zastojev in s tem podajanjem navodil za oživljanje.
Razprava in zaključek: Uporaba dobre in učinkovite metode za prepoznavo zunajbolnišničnega srčnega zastoja je ključnega pomena za dobro povezano verigo preživetja in posledično višjo stopnjo preživetja. Z uporabo metod za odločanje pri nastalem zunajbolnišničnem srčnem zastoju ga zdravstveni dispečer prepozna in začne s podajanjem navodil za oživljanje, s čimer povečuje stopnjo možnosti preživetja.
Keywords: dispečer, srčni zastoj, kardiopulmonalno oživljanje, metode odločanja, nujna medicinska pomoč
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 513; Downloads: 90
 Full text (846,50 KB) |
2. Organizacija strokovnih izobraževanj v dispečerski službi zdravstvaBoštjan Čavničar, 2022, master's thesis Abstract: Uvod: zaključno delo obravnava organizacijo strokovnih izobraževanj v dispečerski službi zdravstva. Dispečerska služba zdravstva je del službe nujne medicinske pomoči in se izvaja v dispečerskih centrih zdravstva. Sprejema klice o nujnih stanjih in aktivira ustrezne ekipe za intervencijo v najkrajšem možnem času. Delo zdravstvenega dispečerja je zelo pomembno za uspešno delovanje nujne medicinske pomoči. Zdravstveni dispečer se mora redno izobraževati. Pred pričetkom dela mora opraviti osnovni tečaj in usposabljanje za delo. Osnovni tečaj mora obnoviti na tri leta. Omenjeni tečaji so predpisani v pravilniku o dispečerski službi zdravstva. Namen naloge je predstaviti delovanje dispečerske službe zdravstva s poudarkom na organizaciji strokovnih izobraževanj.
Metode: v empiričnem delu naloge smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z metodo anketiranja. Moč povezanosti smo preverjali s Spearmanovim koeficientom korelacije in analizirali strukturne deleže. Anketirali smo petdeset zdravstvenih dispečerjev, ki delajo v dispečerskem centru v Ljubljani ali v Mariboru. Zanimalo nas je stanje na področju organizacije strokovnih izobraževanj in njihova uporabnost, zadovoljstvo s strokovnimi izobraževanji in kakšen je nivo pridobljenega znanja po opravljenih strokovnih izobraževanjih.
Rezultati: Zdravstveni dispečerji organizacijo strokovnih izobraževanj ocenjujejo kot dobro, kljub temu pa z njimi niso najbolj zadovoljni. Ugotovili smo, da je dobra organizacija statistično značilno povezana z uporabnostjo strokovnih izobraževanj, z zadovoljstvom zdravstvenih dispečerjev s strokovnimi izobraževanji in z nivojem pridobljenega znanja.
Diskusija: Zdravstveni dispečerji so s samo organizacijo strokovnih izobraževanj sicer zadovoljni, se pa kaže nezadovoljstvo v smislu pogostosti izobraževanj in sposobnostjo samostojnega dela po opravljenem izobraževanju. Bolj kot zdravstveni dispečer ocenjuje samo organizacijo, bolj je z izobraževanji tudi zadovoljen in bolj se mu zdijo uporabna. Poleg tega tudi bolje ocenjuje svoje znanje, kar je še posebej pomembno, saj lahko zdravstveni dispečer, ki ima dovolj znanja, pravilno odreagira v dani situaciji in tako pozitivno vpliva na uspešnost celotne ekipe nujne medicinske pomoči.
Zaključek: glede na ugotovitve bi predlagali bolj pogosto izvajanje strokovnih izobraževanj, poleg tega pa bi v strokovna izobraževanja vključili več terenskega in praktičnega dela, dodatno pozornost pa bi namenili še komunikaciji, množičnim nesrečam, pediatriji, nujnim stanjem in nujni medicinski pomoči.
Keywords: NMP, dispečerska služba zdravstva, dispečerski center zdravstva, zdravstveni dispečer, strokovna izobraževanja.
Published in DKUM: 30.08.2022; Views: 858; Downloads: 215
Full text (753,27 KB) |
3. Kardiopulmonalno oživljanje podprto z navodili dispečerja po telefonuTomaž Ozim, 2021, master's thesis Abstract: Ob nenadnem srčnem zastoju veliko ljudi ne ve, kako pristopiti in ukrepati ob nastali situaciji, zato imajo pomembno vlogo pri obravnavi takšnih klicev zdravstveni dispečerji. Kadar dispečer v klicu v sili prepozna srčni zastoj in skuša zagotoviti navodila za oživljanje, lahko nekateri nepredvidljivi dejavniki delujejo kot ovire. Namen sistematičenega pregleda literature je bil ugotoviti ovire ob kardiopulmonalnem oživljanju podprtem z navodili dispečerja po telefonu.
Za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Wiley Online Library, Web of Science in SAGE. Iskanje je potekalo s pomočjo ključnih besed: cardiac arrest, dispatcher assisted, bystander, cardiopulmonary resuscitation, telephone CPR ter z uporabo njihovih sopomenk in Boolova operatorja (AND/OR). V analizo smo vključili vse vire, objavljene do leta 2020 v angleškem jeziku.
Iz iskalnega nabora 2143 je bilo v končno analizo vključenih 10 virov. Pri analizi virov so bili identificirane 3 glavne teme, ki opredeljujejo ovire pri kardiopulmonalnem oživljanju podprtem z navodili dispečerja po telefonu, in sicer: osebni dejavniki, postopkovne ovire in znanje. V temah smo kasneje identificirali še 23 podtem.
Pacienti, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj, prejmejo pomoč s strani najditelja oziroma klicatelja, kateri pokliče številko nujne medicinske pomoči. Delo zdravstvenega dispečerja je odgovorno ter zelo stresno. Komunikacija je glavni člen verige sodelovanja med zdravstvenimi dispečerji ter klicatelji. Kljub oviram, na katera so naleteli bodisi klicatelji ali zdravstveni dispečerji, se je v večini primerov izteklo, da se je potrebna pomoč nudila.
Keywords: zdravstveni dispečer, oživljanje, zunajbolnišnični srčni zastoj, očividec
Published in DKUM: 03.05.2021; Views: 1317; Downloads: 187
Full text (975,62 KB) |
4. SNOVANJE UPORABNIKU PRIJAZNEGA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA VEČNAMENSKEGA DISPEČERJAKristina Stojmenova, 2014, master's thesis Abstract: Podjetja pogosto namenjajo snovanju grafičnih vmesnikov v razvojnih fazah produktov premalo pozornosti. V magistrskem delu je prikazano, da lahko grafični vmesnik močno vpliva na način delovanja produkta in ga je zato potrebno v razvojnem procesu posebej obravnavati. Predstavljen je proces snovanja grafičnega vmesnika za večnamenski dispečer za podjetje Iskratel. Prikazano je, da se je z domiselno zasnovanim uporabniškim vmesnikom dispečerja možno izogniti odvisnosti od strojne opreme ter se enostavno prilagoditi zahtevam posameznega uporabnika. Delo vsebuje tudi analizo trenutno obstoječih dispečerjev ter predloge za nadaljnji razvoj obravnavanega dispečerja.
Keywords: snovanje sistemov vodenja, projekt, večnamenski dispečer, uporabniški grafični vmesnik
Published in DKUM: 19.02.2015; Views: 1800; Downloads: 138
Full text (5,09 MB) |
5. Delovanje dispečerske službe v nujni medicinski pomočiDavorin Vesenjak, 2014, undergraduate thesis Abstract: Dispečerska služba v zdravstvu je pomemben del celotnega sistema Nujne medicinske pomoči. Naloga dispečerske službe v zdravstvu je sprejem klica o nenadnem dogodku, ki potrebuje intervencijo zdravstvenih služb na terenu, določanje prioritete sprejetim obvestilom (klicem) in aktiviranje ustreznih zdravstvenih intervencijskih ekip glede na naravo in lokacijo dogodka. Pravilne in natančne informacije veliko pripomorejo k zagotovitvi najhitrejše in strokovno najboljše prve pomoči v danih okoliščinah. Istočasno pa mora dispečer ohranjati kontakt z osebami, ki posredujejo podatke in jih z razumljivimi napotki voditi kako naj ukrepajo in izvajajo prvo pomoč do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. Namen diplomskega dela je bilo predstaviti delovanje dispečerske službe v Nujni medicinski pomoči Maribor, ter primerjati delovanje različnih zdravstvenih dispečerskih služb v Sloveniji. Z raziskavo smo ugotovili glavne težave in probleme s katerimi se srečujejo dispečerji zaposleni v Zdravstvenem domu Dr. Adolfa Drolca Maribor organizacijske enote Nujne medicinske pomoči. Rezultati raziskave so pokazali, da dispečerji za opravljanje dela nujno potrebujejo protokole. Protokoli so potrebni za kakovostno obravnavo sprejetega klica in na podlagi le tega pravilnega ukrepanja po sprejetju nujnega klica. Tudi trenutna tehnološka opremljenost dispečerskega centa je zastarela in bi bilo nujno potrebno investirati v prenovo celotnega dispečerskega sistema. Zaskrbljujoče pa je tudi popolna odsotnost izobraževanj iz področja dispečerije. Sprejem klica pomembno vpliva na začetek in potek intervencije pri nujnih dogodkih na terenu. Z uvedbo enotnega dispečerskega sistema bo poenotena in standardizirana obravnava nujnih klicev. V prihodnje si želimo, da bi dispečerski sistem v Sloveniji doživel preporod. Morda bo na le-to vplivala izgradnja urgentnih centrov pri slovenskih bolnišnicah, ki so vključene v sistem nujne medicinske pomoči.
Keywords: dispečer, dispečerska služba, nujna medicinska pomoč, sprejem klica
Published in DKUM: 12.12.2014; Views: 1905; Downloads: 378
Full text (908,24 KB) |
6. |
