Search the digital library catalog

Abstract: This contribution addresses Slovenian in-service and pre-service foreign language and general education teachers' awareness of dyslexia in the foreign language classroom. The authors examine and analyse the levels of familiarity with dyslexia among foreign language teachers and primary school teachers (in-service teachers) and foreign language students (pre-service teachers), their perceptiveness regarding the particularly demanding areas of language learning, and their willingness to engage in additional training to obtain the appropriate skills for teaching children with learning disabilities, particularly dyslexia. The results reveal noticeable differences in answers to individual research questions provided by the participants based on their profiles. The majority of participants stated that they were familiar with dyslexia from a theoretical point of view but also indicated that they were aware of the need to further improve their individual specialist-didactic knowledge and skills in order to give successful support to dyslexic pupils engaged in foreign language learning. The authors also predict the necessary extent of additional training measures in which foreign language teachers, primary school teachers, and foreign language students should engage.
Keywords: pouk tujega jezika, zgodnje učenje, disleksija, dislektični učenci, učitelji tujega jezika, razredni učitelji, empirične študije, foreign language teaching, early learning, dislexy, dislexic pupils, foreign language teachers, pre-service teachers, in-service teachers
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 248; Downloads: 21
Link to full text
This document has many files! More...

Abstract: V magistrskem delu poizkušamo poiskati povezavo med disleksijo in likovno umetnostjo. Opišemo znake disleksije, njene značilnosti in predstavimo nekaj umetnikov s statusom disleksika (Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Auguste Rodin, Andy Warhol in Robert Rauschenberg) ter doprinos njihovega razmišljanja za svet likovne umetnosti in njihovih del za razumevanje disleksije. V nadaljevanju je predstavljenih še nekaj likovnih del, ki se nanašajo na t. i. besedno umetnost (word art) ter lastno delo na temo disleksije. Mnogo avtorjev, umetnikov in psihologov se strinja, da je zgodnje odkritje disleksije velikega pomena za otrokov razvoj in napredek (Clancy, Davis & Braunn, Krajnc, Kruh, Medved, Mihelič). Disleksija ni odvisna od okolja in osebnostnih ter fizičnih lastnosti, saj ne razlikuje med otroci, odraslimi in ostarelimi, manifestira pa se v raznovrstnih težavah, ki jih osebe z disleksijo izkušajo, npr. v oteženem sledenju toka misli. Medtem ko ima večina ljudi bolj razvito levo možgansko hemisfero, je pri osebah z disleksijo, ravno nasprotno, najbolj izrazita desna hemisfera, ki je odgovorna za ustvarjalnost in umetniško izražanje. Ravno zato so osebe z disleksijo zelo kreativne, ko pa se takšni umetniki specializirajo za določeno področje, pa svoje zmožnosti razvijejo do nadpovprečne razsežnosti. Magistrsko delo temelji na delih več avtorjev, med njimi domačih: Marija Kavkler, Jure Mikuž in Polona Tratnik; ter tujih: Ronald Dell Davis, Maurice Merleau-Ponty, Claire Bishop idr. Magistrsko delo je tako zasnovano na teoretičnih besedilih naštetih avtorjev, ki delujejo na področju (likovne) umetnosti ali na področju (specialne) pedagogike, tem pa se pridružujejo številni drugi teoretiki, umetniki in drugi, ki se tako ali drugače navezujejo na dano tematiko. Posluževali smo se znanstvenih publikacij oz. monografij, znanstvenih člankov, intervjujev, spletnih virov in šolskih učbenikov. S pomočjo slednjih bomo poskušali potrditi oz. ovreči naša raziskovalna vprašanja, predpostavke oz. hipoteze.
Keywords: Branje, disleksija, likovna umetnost, zaznavanje, zrcalna podoba
Published in DKUM: 23.04.2018; Views: 1980; Downloads: 257
Full text (1,75 MB)

Abstract: Magistrsko delo z naslovom NUDENJE INDIVIDUALNE POMOČI DIJAKINJI S POSEBNIMI POTREBAMI V DIJAŠKEM DOMU je empirično magistrsko delo. Namen dela je analiza študije primera izvajanja in spremljanja prostovoljne dodatne strokovne pomoči za dijakinjo s posebnimi potrebami, ki obiskuje 3. letnik srednje poklicne šole. Pri raziskovanju so bile uporabljene metode študije primera, vprašalnik v obliki ocenjevalne lestvice in opazovalno-praktična metoda raziskovanja. Ugotovljeno je bilo, da je dijakinja komunikativna le v določenih družbenih okoljih ter da ima težave z izražanjem čustev in vživljanjem v čustva drugih. Pri ozaveščanju socialne komunikacije in interakcije je bila uporabljena strategija pogovora in modifikacija iracionalnih prepričanj. Izkazalo se je, da ima dijakinja težave pri načrtovanju svojih dejavnosti in časa, kar jo ovira pri izpolnjevanju šolskih obveznosti. Kot najboljši pristop se je izkazal tutor ali svetovalec, ki usmerja njeno delo v postavljanje prioritet. Raziskava je pokazala še, da dijakinja le včasih bere z razumevanjem in malokrat bere tekoče, večinoma pa se izogiba pisanju in se raje izraža ustno. Pri delu vedno potrebuje dodatno razlago in navodila, ob tem pa skoraj vedno tudi konkretne ponazoritve. Na področju disleksije so se kot najbolj učinkovite strategije izkazale strategija glasnega branja, metoda Vem – Želim izvedeti – Sem se naučil, strategija za razumevanje bistva, Paukova strategija ter strategija miselnega vzorca. Dijakinja je z uporabo ustreznih metod, didaktičnih pristopov in strategij dela izboljšala učni uspeh, napredovala na socialnem in učnem področju ter ob pomoči nekoliko izboljšala sposobnost organizacije in razporejanja časa.
Keywords: dodatna strokovna pomoč, disleksija, Aspergerjev sindrom, dijaški dom.
Published in DKUM: 09.11.2016; Views: 1924; Downloads: 199
Full text (3,11 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Obravnava disleksije pri učencih v osnovni šoli smo v teoretičnem delu obravnavali učence z učnimi težavami, predvsem smo se osredotočili na specifične učne težave in primanjkljaje. Pregledali smo tudi zakonodajo, ki se nanaša na otroke s posebnimi potrebami. Razložili smo pojem disleksije, vzroke disleksije in njene značilnosti. Zanimalo nas je, kako lahko ugotovimo disleksijo in predvsem, kako lahko učencem z disleksijo v osnovni šoli pomagamo. Zanimali so nas načini in stopnje pomoči otrokom s posebnimi potrebami. Razložili smo, kakšne so vloge posameznih strokovnih delavcev, kot so učitelji, razredniki, svetovalni delavci in specialni pedagogi. Dotaknili smo se tudi pozitivnih strani oziroma prednosti disleksije. Predvsem pa smo se osredotočili na težave, ki jih imajo učenci z disleksijo pri pouku slovenščine. Zanimale so nas prilagoditve, ki bi jih naj učitelji upoštevali pri teh učencih. V empiričnem delu smo zato intervjuvali tri učiteljice slovenščine, dve specialni pedagoginji, mamo dislektika in otroka z disleksijo. Analizirali smo podatke o številu učencev s posebnimi potrebami iz zadnjega desetletja. S podatki, ki smo jih pridobili z intervjuji, smo preverili zastavljene hipoteze. Pripravili smo tudi prilagoditev preverjanja znanja iz slovenščine za učenca z disleksijo. V diplomskem delu smo prišli do naslednjih ugotovitev: Ugotovili smo, da je disleksija nevrološka motnja, da možgani dislektika delujejo drugače, kot možgani ostalih ljudi. Zaradi tega drugačnega načina razmišljanja imajo ti učenci na nekaterih področjih učenja primanjkljaje, na drugih pa so lahko zelo uspešni. Težave se pojavljajo predvsem na področju branja in pisanja. Disleksije torej ne gre zamenjevati z lenobo. Ugotovili smo, da največkrat disleksijo pri učencih odkrijejo učitelji. Učitelj je namreč tisti, ki je z učencem v vsakodnevnem stiku in zato lahko presodi, kdaj gre za specifično učno težavo pri učencu in kdaj samo za neutrjeno snov. Ugotovili smo, da je disleksija specifična učna težava, ki zahteva dolgoročno pomoč in prilagoditve, zato je načeloma treba sprožiti postopek o usmeritvi. Učencu z disleksijo, zaradi katere si je pridobil odločbo, pripadajo individualne ure z učiteljem in s specialnim pedagogom. Učitelji so dolžni upoštevati prilagoditve, zapisane v strokovnem mnenju in odločbi. Gre za prilagoditve pouka in prilagoditve preverjanja in ocenjevanja. Ključno funkcijo pri pomoči učencem z disleksijo imajo specialni pedagogi. Ugotovili smo, da lahko učenec z disleksijo ob ustreznih prilagoditvah, pomoči in podpori težave uspešno kompenzira ter dosega enake uspehe kot ostali učenci, za kar pa je treba vložiti več dela in truda tako s strani učenca kot s strani učitelja, specialnega pedagoga in staršev. Za otrokov napredek in uspeh je zelo pomembno, da vsi našteti med seboj dobro sodelujejo.
Keywords: učenci s posebnimi potrebami, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, disleksija, postopek o usmeritvi, odločba, disleksija pri pouku slovenščine, specialni pedagog.
Published in DKUM: 17.08.2016; Views: 4453; Downloads: 486
Full text (6,18 MB)

Abstract: V diplomski nalogi, z naslovom Učenka z disleksijo v osnovni šoli, so v teoretičnem delu predstavljeni otroci z učnimi težavami, in učne težave nasploh. Pozornost je osredotočena tudi v to, kako ugotavljamo motnje branja in pisanja ter znaki, ki kažejo na to. Ob tem je predstavljena tudi pomoč, ki jo lahko starši ali strokovni delavci nudijo otroku z tovrstnimi težavami in vaje za učence z motnjami branja in pisanja. Posebej izpostavljamo disleksijo kot motnjo. V praktičnem prikazu operativnega dela z deklico, ki ima težje izražene motnje branja in pisanja, je predstavljena dokumentacija učenke in postopek usmerjanja z izdajo odločbe. Izveden je preizkus slušne diskriminacije, slušnega zavedanja, izvedeni nareki za učenca z disleksijo, analiza razumevanja branja ter izveden test motenj branja in pisanja.
Keywords: Ključne besede: Učne težave, disleksija, sodelovanje s strokovnjaki, individualiziran program, Test motenj branja in pisanja.
Published in DKUM: 07.07.2010; Views: 6307; Downloads: 1962
Full text (3,97 MB)