| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 105
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
61.
SOVRAŽNI GOVOR
Mojca Ajtnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pojem sovražnega govora izhaja iz anglosaškega sveta in temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi, zaradi njihove pripadnosti določeni skupini. Sovražni govor je eden ključnih trenutkov v vzbujanju sovraštva do določenih skupin ljudi. Takšen govor je neizogibno povezan s predsodki, diskriminacijo in stereotipi. Je stalni spremljevalec človeške družbe, vedno večja prisotnost sovražnega govora v današnji družbi pa je posledica potrošniško in kapitalistično naravnane družbe. Na porast prisotnosti sovražnega govora vpliva tudi vedno večja uporaba medijev in svetovnega spleta. Sovražni govor je pravno reguliran na nacionalni ravni posameznih držav ter na mednarodni ravni. Pravni akti tako prepovedujejo javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni. Pripadnost določeni skupini je določena glede na narodnost, versko, rasno ali etnično pripadnost, spol, premoženjsko stanje, izobrazbo, družbeni položaj, politično prepričanost, invalidnost, spolno usmerjenost, oziroma katerokoli drugo osebno okoliščino.
Keywords: sovražni govor, sovraštvo, diskriminacija, neenakopravnost, nestrpnost, svoboda izražanja
Published: 23.11.2015; Views: 1813; Downloads: 600
.pdf Full text (765,45 KB)

62.
PRAVNI POLOŽAJ ROMSKIH OTROK PRI IZOBRAŽEVANJU V PREKMURJU
Veronika Vučko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija vlaga precej naporov v vključevanje Romov v vrtce in obvezno šolo in v njihovo integracijo v večinsko kulturo na splošno. Predšolski otroci Romov so v slovenske vrtce vključeni na tri načine. Največ jih je integriranih v običajne oddelke. Kljub vsemu je značilen majhen delež romskih otrok, vključenih že v predšolsko vzgojo v vrtcih. Država posebej obravnava in šolam za vzgojo in izobraževanje romskih učencev priznava določene ugodnosti, ki jih bom deloma v nadaljevanju tudi predstavila. V okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo deluje študijska skupina učiteljev, ki poučujejo romske učence. Žal pa je izstop učencev Romov iz šolskega sistema že v osnovni šoli nesorazmerno velik. Osnovna težava je neznanje slovenskega jezika, sledi nestalen obisk oz. izostajanje od pouka in na splošno učna neuspešnost. Nizka izobrazbena raven Romov v kombinaciji z drugačnimi življenjskimi navadami in pogoji ne omogoča enostavnih rešitev na področju sistema vzgoje in izobraževanja. Delež otrok, ki končajo osnovnošolsko izobraževanje, še vedno ostaja nizek, kar vpliva na potrebe po nadaljevanju motivacije za izobraževanje tudi odraslih Romov. Ključni problemi, ki so v dosedanjih konceptih ostali nerešeni, so: inkluzija ali vključevanje proti segregaciji; jezik, kultura in identiteta; neprilagojena organizacija dela; nizka pričakovanja glede šolske uspešnosti romskih otrok (odnos do izobraževanja in nespodbudno domače okolje); neupoštevanje socialno-kulturnih in drugih okoliščin; razvrščanje romskih otrok v šole s prilagojenim programom. Nikakor ne gre prezreti, da na kakovost in možnosti izobraževanja romskih otrok zelo vplivajo tudi specifična identiteta in kultura družbe ter pogoji njihovega življenja, na katere vrtec ali šola navsezadnje ne moreta vplivati neposredno. Zato je za izvajanje strategije vzgoje in izobraževanja ter izboljševanje položaja tam, kjer ni zadovoljiv, nujno vključevanje in koordinirano delovanje vseh relevantnih državnih inštitucij. Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport se je za reševanje vprašanj, ki presegajo problematiko izobraževanja, vendar pa na izobraževanje vplivajo, povezalo z drugimi resornimi ministrstvi, predvsem z Ministrstvom za zdravje ter z Ministrstvom RS za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo je sodelovalo s slednjim ministrstvom predvsem na naslednjih področjih: pri možnostih za prejemanje socialnih in družinskih pomoči v funkcionalni obliki, programi javnih del v povezavi z izobraževanjem, štipendiranje in programi usposabljanja za poklice. Prav tako bo še naprej podpiralo raziskovalne in razvojne projekte, ki podpirajo ukrepe v skladu s to strategijo. Zveza Romov Slovenije je sodelovala pri celotni pripravi strateškega dokumenta. Prav tako bo sodelovala pri poučevanju in učenju romskega jezika, zgodovine in kulture, pri pripravi gradiv in pri vseh drugih oblikah in načinih izobraževanja. Izboljšanje položaja Romov v Evropi se uvršča med prednostne naloge uresničevanja programov odprave socialne izključenosti in socialne kohezije ter odprave predsodkov in nestrpnosti. Številne študije in mednarodna poročila uvrščajo Rome v izrazito socialno ogrožene marginalne skupine. Vendar pa bodo ukrepi »pozitivne diskriminacije« dosegli svoj namen le, če bodo usmerjeni v točno določen cilj in če bodo časovno omejeni, kot je potrebno, da se dosežejo »enake možnosti«, nikakor pa to ne sme postati trajna oblika reševanja, ki bi lahko vodila k prikritim potem za zlorabljanje le-tega.
Keywords: integracija Romov v kulturo, državne ugodnosti pri vzgoji in izobraževanju, inkluzija in segregacija, državne inštitucije, raziskovalni in razvojni projekti, pozitivna diskriminacija.
Published: 02.12.2015; Views: 720; Downloads: 94
.pdf Full text (1,36 MB)

63.
NADOMESTNO MATERINSTVO - VPLIV ZADEVE C-167/12 NA SLOVENSKO PRAVNO UREDITEV
Mihela Predikaka, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem času se pari za pridobitev otroka vse bolj poslužujejo nadomestnega materinstva. Nadomestno materinstvo zajema vse primere, ko se ženska zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno nosila in rodila otroka in ga po rojstvu za vedno izročila sopogodbeniku- to sta navadno zakonca, lahko pa tudi par, ki živi v zunajzakonski skupnosti. Čeprav Ustava Republike Slovenije določa, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, pa je v Sloveniji nadomestno materinstvo prepovedano. Kazenski zakonik z zaporno kaznijo sankcionira tistega, ki protipravno opravi postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo zaradi nadomestnega materinstva. Kaj naj torej stori slovenski par, ki želi dobiti otroka s pomočjo nadomestnega materinstva? Za razliko od Slovenije, je v Veliki Britaniji nadomestno materinstvo pod določenimi pogoji dovoljeno. Nadomestni materi pripadajo v zvezi s tem pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Vendar pa v Veliki Britaniji ni posebne ureditve glede porodniškega dopusta za žensko, ki po rojstvu otroka prevzame starševsko skrb zanj (nameravana mati). Sodišče EU je obravnavalo več primerov, ki se nanašajo na upravičenje nameravane in nadomestne matere do določenih pravic. To pa je dokaz, da, čeprav je nadomestno materinstvo v Veliki Britaniji dovoljeno, da je to področje še dokaj pomanjkljivo urejeno. V primeru C -167/12 sta C.D. in njen partner, ki živita v Veliki Britaniji, otroka dobila s pomočjo nadomestne matere. Za otroka je C.D. začela skrbeti in ga dojiti takoj po njegovem rojstvu. Nekaj mesecev po rojstvu otroka je britansko sodišče s soglasjem nadomestne matere in v skladu z britansko zakonodajo na C.D. in njenega partnerja preneslo polno in trajno starševsko skrb za otroka. C.D. je pri svojem delodajalcu vložila prošnjo za plačan dopust na podlagi njegove ureditve za posvojitev. Delodajalec je C.D. obvestil, da dogovor o nadomestnem materinstvu, ki ga je sklenila, ne izpolnjuje pogojev, ki so določeni s to ureditvijo. Vprašanje sodišča v tem primeru je, ali je treba C.D. priznati pravico do porodniškega dopusta in ali bi lahko to pomenilo diskriminacijo na podlagi spola.
Keywords: nadomestno materinstvo, zadeva C-167/12, porodniški dopust, diskriminacija
Published: 21.04.2016; Views: 690; Downloads: 74
.pdf Full text (668,67 KB)

64.
DISKRIMINACIJA ROMOV V EU PO ODLOČBI SODIŠČA EU V ZADEVI NIKOLOVA
Kristina Kušar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Evropska unija se je začela intenzivneje posvečati Romom ob koncu devetdesetih let, zaradi širitve na vzhodno in srednjo Evropo. Eden večjih dosežkov EU v boju proti diskriminaciji je bila Direktiva o rasni enakosti iz leta 2000. EU je namenila tudi veliko denarja romskim projektom. Kljub vsemu pa se Romi še vedno srečujejo z diskriminacijo in ekonomskimi problemi. Anelia Georgieva Nikolova ima v bolgarskem mestu Dupnica, natančneje v mestni četrti Gizdova Mahala, trgovino z živili. V tej mestni četrti je večina romskega prebivalstva. Zaradi pogostih manipulacij električnih števcev, se je bolgarsko elektrodistribucijsko podjetje (v nadaljevanju ČEZ RB) samo v tej četrti poslužilo sporne prakse, saj je števce namestilo na višino sedmih metrov, tako da je onemogočeno preverjanje porabe. A.G.Nikolova se je zaradi tega ukrepa pritožila pri Komisiji za zaščito pred diskriminacijo (v nadaljevanju KDZ). KDZ je ugotovilo diskriminacijo, nato pa je podjetje ČEZ RB podalo tožbo na Upravnem sodišču v Sofiji. To sodišče je kasneje postavilo deset predhodnih vprašanj sodišču EU. V sodbi je sodišče poudarilo, da se načelo enakega obravnavanja ne uporablja samo za osebe neke narodnosti, ampak tudi za ostale osebe, ki se zaradi diskriminatornega ukrepa obravnavajo manj ugodno. Poudarilo je tudi da to, da v mestni četrti živijo prebivalci, ki niso Romi ne izključuje tega, da je sporna praksa nastala zaradi večine romskega prebivalstva. Sporna praksa je sicer primerna za doseganje cilja, a je Sodišče poudarilo, da je nesorazmerna glede na interese prebivalcev mestne četrti.
Keywords: Zadeva Nikolova, Evropska unija, Direktiva o rasni enakosti, Bolgarija, Romi, diskriminacija, preizkus sorazmernosti. One of the biggest achievments of the EU in fight against discrimination was the Racial equality directive from year 2000. EU has financed many projects for Roma people.
Published: 22.04.2016; Views: 1660; Downloads: 91
.pdf Full text (564,46 KB)

65.
VZGOJITELJEVO ZAZNAVANJE REVŠČINE V DRUŽINI PREDŠOLSKEGA OTROKA
Monika Strenčan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vzgojiteljevo zaznavanje revščine v družini predšolskega otroka je empirično diplomsko delo, s katerim smo želeli ugotoviti, ali vzgojitelji v vrtcih prepoznavajo revščino pri predšolskih otrocih in kako nanjo reagirajo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje opredelili pojem revščina. Opisali smo teorije revščine in funkcijo revščine. Analizirali smo tudi razloge, ki pripeljejo do revščine in posledice revščine, ki pogosto kršijo človekove pravice. Poseben poudarek smo namenili družini predšolskega otroka, ki se znajde v revščini. V zaključku teoretičnega dela pa smo opisali vpliv revščine na predšolskega otroka in stiske, ki jih pri tem doživlja. V empiričnem delu smo si zastavili štiri raziskovalne hipoteze, ki smo jih na osnovi dobljenih empiričnih podatkov s pomočjo dobljenih odgovorov na anketni vprašalnik tudi preverili. Anketni vprašalnik smo oblikovali z namenom, da raziščemo ozaveščenost, možnost prepoznavanja in ravnanja strokovnih delavcev ob prepoznavi revščine. Razdelili smo ga med 100 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja v vrtcih. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali z uporabo programa SPSS. Vse pridobljene podatke smo analizirali, predstavili v tabelah in jih interpretirali.
Keywords: revščina, teorija revščine, človekove pravice, diskriminacija, družina s predšolskim otrokom, predšolski otrok
Published: 01.09.2016; Views: 515; Downloads: 104
.pdf Full text (619,44 KB)

66.
Kako zadržati starejše delavce na trgu dela
Andreja Hojnik Šlamberger, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavam problematiko staranja prebivalstva v Evropi, ki predstavlja problem zaradi potrebe po daljši delovni aktivnosti starejših ter hkrati z možnostjo povečanja njihove zaposljivosti in njihove čim daljše ohranitve na trgu dela. Starajoče se prebivalstvo današnji družbi predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov na eni strani in hkrati priložnosti na drugi strani. Zato je ključnega pomena spoznati značilne lastnosti starejših delavcev ter jim temu primerno omogočiti varno in stimulativno delovno okolje, v katerem bodo, ob izkoriščanju svojih delovnih potencialov, lahko veliko prispevali v delovni proces. Hkrati pa jim je potrebno, zaradi njihovih lastnosti, zagotavljati enakopravno obravnavanje (pred zaposlitvijo, v času zaposlitve in v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi), v primerjavi z ostalimi zaposlenimi, da ne bi bili podvrženi diskriminaciji. Ker je diskriminacija starejših delavcev problem, ki v Evropi traja že dlje časa, je bilo skozi zgodovino razvoja demokracije sprejetih veliko število mednarodnih pravnih dokumentov, katerih cilj je odpravljanje diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti pri tej skupini oseb. Posledice demografskih sprememb in nizke stopnje zaposlenosti starejših se zaveda Evropa in tudi Slovenija, zaradi česar je bilo potrebno že v preteklosti sprejeti ustrezne ukrepe in politike v zvezi s staranjem prebivalstva. V ta namen je bila sprejeta Lizbonska strategija, katere cilja, ki jih je bilo potrebno uresničit do leta 2010, sta med drugim bila višja aktivnost starejših in dvig povprečne starosti umika iz trga dela v državah članicah Evropske unije. Nato je sledila nova strategija »Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«, katere cilj je do leta 2020 doseči 75 odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in 64 let, tudi z večjo zaposljivostjo starejših. Daljša aktivnost starejših delavcev na trgu dela se lahko zagotovi z učinkovitim konceptom aktivnega staranja, kjer je poudarek predvsem na izobraževanju in usposabljanju, poleg tega pa se lahko daljša delovna aktivnost starejših delavcev zagotovi tudi s t.i. fleksibilnimi oblikami zaposlitve, ki starejšim delavcem omogoča ohranitev zaposlitve oziroma zmanjša stopnjo njihove odvisnosti od sistema socialnega zavarovanja, v primeru njihove izključitve s trga dela. Ker je brezposelnost eden resnejših problemov v Evropi, predvsem brezposelnost starejših delavcev, je potrebno zagotoviti tudi ustrezno socialno zavarovanje, ki omogoča kontinuiteto dohodka oziroma ustrezno raven dohodkovne varnosti osebe v času brezposelnosti, hkrati pa mora omogočiti, olajšati in spodbuditi čim hitrejšo ponovno vključitev brezposelne osebe na aktivni trg dela, da bo lahko ta oseba ponovno sama pridobivala sredstva za življenje. Evropska unija skuša probleme brezposelnosti reševati z Evropsko strategijo zaposlovanja, ki pomaga državam članicam ustvarjati več kvalitetnih delovnih mest, v Sloveniji pa brezposelnim osebam, na podlagi Zakona o urejanju trga dela, omogoča vključevanje v programe zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja. Glede na to, da Danska velja za državo z nizko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo socialne izključenosti je Evropska unija kot enega izmed ukrepov za reševanje problemov z zaposlovanjem brezposelnih priporočila državam članicam model prožne varnosti, ki ga je razvila Danska in ki predstavlja kombinacijo fleksibilnosti trga dela in varnost zaposlitve. Model zagotavlja fleksibilnost delovne zakonodaje, radodarnost socialnega sistema in aktivno politiko zaposlovanja.
Keywords: staranje prebivalstva, starejši delavec, diskriminacija zaradi starosti, brezposelnost starejših delavcev, aktivno staranje, fleksibilne oblike zaposlovanja, delna pokojnina, aktivna politika zaposlovanja, pasivna politika zaposlovanja, prožna varnost, danski model »zlatega trikotnika«
Published: 15.09.2016; Views: 556; Downloads: 120
.pdf Full text (1,69 MB)

67.
DISKRIMINACIJA ŽENSK PRI ZAPOSLOVANJU
Maja Čuš, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali problem diskriminacije žensk pri zaposlovanju. Beseda diskriminacija izhaja iz latinske besede »discriminare«, pomeni pa »medsebojno ločevanje«, torej neenako obravnavanje posameznika oziroma posameznice v primerjavi z drugimi na podlagi osebnih okoliščin. Diskriminacija lahko prizadene celotne skupine, ne le posameznikov. Skupine, ki so najpogosteje diskriminirane, so ženske, rasne in etnične skupine, homoseksualci, invalidi in starejši ljudje. Ženske so bile skozi zgodovino vedno manjvredne in v podrejenem položaju, ves čas so se morale boriti za svoje pravice. Tudi ob vstopu na trg delovne sile se njihov položaj ni kaj dosti spremenil, saj se ni nikoli razpravljalo o njihovih pravicah. Danes, v času gospodarske krize, pa je problem zaposlovanja in reševanja brezposelnosti tako rekoč boj za preživetje in posledično velik problem za oba spola, ne le za ženske. Diskriminacija žensk se pojavlja pri zaposlovanju, na delovnem mestu in v poklicih. Ženske so v povprečju bolj izobražene kot moški, pa kljub temu težje najdejo delovno mesto, prav tako zasedajo nižja delovna mesta kot moški in so slabše plačane od njih.
Keywords: ženske, diskriminacija žensk pri zaposlovanju, enakost spolov
Published: 04.07.2016; Views: 946; Downloads: 81
.pdf Full text (665,06 KB)

68.
SOVRAŽNI GOVOR - KDAJ GRE PRI OMEJEVANJU SOVRAŽNEGA GOVORA ZA OMEJEVANJE SVOBODE IZRAŽANJA
Simona Kostajnšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Sovražni govor je govor, ki je uperjen proti različnim manjšinam na podlagi barve kože, etničnosti, vere, spolne usmerjenosti, narodnosti ter ostalimi skupinami ljudi. Takšen govor je povezan s predsodki, stereotipi in diskriminacijo. Na drugi strani pa imamo svobodo izražanja, ki je ustavno varovana pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic. Pomeni, da lahko vsakdo svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Kljub temu, da gre za ustavno varovano pravico, pa ta ni absolutna, temveč je omejena s pravicami in svoboščinami drugih. Definicija sovražnega govora je še vedno precej nejasna, saj se nemalokrat definira precej široko. V diplomski nalogi sem obravnavala razliko med neprimernim, nesprejemljivim in kaznivim govorom, med katerega sodi tudi sovražni govor. Kaznivi sovražni govor opredeljuje 297. člen Kazenskega zakonika. Pravico do svobode izražanja je mogoče omejiti le takrat, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi. Do tega pride zlasti takrat, ko se s pravico do svobode izražanja posega v čast in dobro ime drugega ter v pravico do zasebnosti. Pravica do svobode izražanja je lahko omejena le takrat, kadar se upošteva določen javni interes, ki pa mora biti nad interesi posameznika. Presojanje ali je šlo v določenem primeru za poseg v pravico do svobode izražanja je ena izmed zahtevnejših nalog.
Keywords: sovražni govor, predsodki, stereotipi, diskriminacija, neprimerni, nesprejemljiv, kazniv govor, svoboda izražanja.
Published: 19.09.2016; Views: 899; Downloads: 124
.pdf Full text (621,96 KB)

69.
Pravica do izobraževanja študentov invalidov
Irena Poljanec, 2016, master's thesis

Abstract: Živimo v globalni dobi, kjer tehnologija hitro napreduje. To vpliva na dejstvo, da vedno več študentov invalidov, tudi tistih z najtežjimi oblikami invalidnosti, želi študirati in se vpisuje na študij. Znanje je vrednota in ključ do samostojnosti, razgledanosti, občutka lastne vrednosti in samozavesti. S pridobljeno izobrazbo se študentje opolnomočijo za polno, neodvisno življenje, v kolikor lahko znanje manifestirajo in plemenitijo v vsakdanjem življenju z zaposlitvijo. Tako se razvijejo v samostojne, močne osebnosti, sposobne reševanja problemov. Na področju visokošolskega izobraževanja so stvari sistemsko in zakonsko še skopo urejene. V zadnjih letih so vse tri javne univerze, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem, sprejele pravilnike, s katerimi urejajo pridobitev statusa študenta invalida, pravice in obveznosti študentov invalidov ter prilagoditve izvajanja študijskega procesa ter izpitov. Kljub temu, še vedno ostaja veliko praktičnih problemov in odprtih vprašanj, ki jih je potrebno zakonodajno urediti in nato zagotoviti njihovo dosledno implementacijo na zakonski in podzakonski ravni. Še vedno ni zagotovljenih ustreznih finančnih sredstev, ki bi študentom invalidom omogočala polnopraven študij. Le-ti to najbolj občutijo pri financiranju tehnične opreme, pripomočkov in posebnih prilagoditev, ki jih potrebujejo za uspešen in učinkovit študij. Prav tako je ključnega pomena dostopnost, fizična in ostala pomoč, da lahko sledijo študijskemu procesu in aktivnostim. Vse to bi moralo biti sistemsko urejeno, da bi omogočilo enakovreden, neodvisen študij. Sem spadajo predvsem fizična dostopnost, mobilnost, pomoč pri vsakodnevnem funkcioniranju in zagotavljanju pogojev za sodelovanje študentov invalidov. Ni enotne definicije študenta invalida. Kljub razvoju inkluzivnega šolstva in napredku na tem področju, še vedno naletimo na diskriminacijo študentov invalidov, včasih zaradi neustrezne implementacije pravilnikov, predolgega odločanja, predvsem pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi tega, ker pravice študentov invalidov še vedno niso sistemsko urejene. Z intervjuji smo povprašali študente invalide, kakšen je njihov pogled na študij, kako izvajajo svoje pravice in obveznosti, ter kaj bi potrebovali za izboljšanje svojega položaja ter uspešen zaključek študija.
Keywords: visoko šolstvo, pravni položaj, pravica do izobraževanja, študenti invalidi, enake možnosti, prilagoditve, inkluzija, diskriminacija, posebne potrebe
Published: 20.09.2016; Views: 503; Downloads: 83
.pdf Full text (1,58 MB)

70.
POLOŽAJ JAVNEGA USLUŽBENCA ZAPOSLENEGA ZA DOLOČEN ČAS
Tjaša Bečela Hölbl, 2016, master's thesis

Abstract: V zadnjih desetletjih so hiter tehnološki razvoj, spremenjeni načini organizacije dela, globalizacija in večja konkurenčnost, bistveno vplivali tudi na razmerja v zvezi z delom. Pogosteje so se začele uporabljati prožnejše oblike delovnih razmerij – predvsem pogodba o zaposlitvi za določen čas. Nestandardne oblike zaposlitve so se zelo razmahnile tudi v javnem sektorju, zato je pregled položaja javnega uslužbenca, zaposlenega za določen čas in ugotavljanje, ali je različna obravnava upravičena, aktualna tematika. Delavcem in javnim uslužbencem v fleksibilnih oblikah zaposlitve je namreč potrebno zagotoviti enake oziroma primerljive pravice, kot delavcem in javnim uslužbencem, zaposlenim za nedoločen čas. V magistrski nalogi obravanavam položaj javnega uslužbenca, zaposlenega za določen čas ter analiziram ali je njegov položaj (zlasti njegovo plačilo za delo ter možnosti napredovanja in razvoja kariere) primerljiv s položajem javnega uslužbenca, zaposlenega za nedoločen čas ter kakšna so razlikovanja med njihovimi pravicami in obveznostmi. Glede na ugotovljena razlikovanja glede možnosti napredovanja in razvoja kariere je bila opravljena analiza, tudi s pregledom sodne prakse sodišča Evropske Unije, ali je za različno obravnavanje podan dopusten, upravičen in utemeljen razlog. Opravljena je bila ocena trenutnega sistema ocenjevanja (tudi s metodo komparacije) in napredovanja javnih uslužbencev ter predlagana ustrezna sprememba zakonodaje. V zvezi s položajem javnega uslužbenca je bilo nadalje opozorjeno, da Zakon o javnih uslužbencih trenutno ne dopušča niti začasne premestitve strokovno-tehničnega javnega uslužbenca na uradniško delovno mesto. Zakon določa, da je premestitev mogoča na ustrezno delovno mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposoben opravljati. Ker strokovno-tehnični javni uslužbenec ni imenovan v uradniški naziv, tako ne izpolnjuje zahtevanega pogoja – imenovanja v naziv in ga tako trenutno po obstoječi zakonski ureditvi ni moč niti začasno premestiti na uradniško delovno mesto. Naziv, ki je pogoj za zasedbo uradniškega delovnega mesta, pa se lahko pridobi le na javnem natečaju ali z napredovanjem v višji naziv, če ima javni uslužbenec že status uradnika. Navedena določba Zakona o javnih uslužbencih je v praksi pogosto kritizirana, saj onemogoča tudi zgolj začasno premestitev uslužbenca, ki pogosto pozna delo, delovni proces ipd., na uradniško delovno mesto, ki je npr. prosto zaradi začasno odsotnega javnega uslužbenca. V okviru magistrske naloge je bila opravljena primerjava med zadostno kvalificiranostjo javnega uslužbenca, zaposlenega za določen čas za opravljanje uradniških nalog, v primerjavi z nezadostno kvalificiranostjo javnega uslužbenca, zaposlenega za nedoločen čas na strokovno-tehničnem delovnem mestu ter predlagana ustrezna sprememba zakonodaje, ki bi omogočala začasne premestitve strokovno tehničnih javnih uslužbencev na uradniška delovna mesta. Navedena možnost začasne premestitve bi namreč delodajalcem olajšala organizacijo delovnega procesa, hitro reagiranje na začasno spremenjene pogoje in racionalnejše delo ter tudi zaposlenim za nedoločen čas na strokovno tehničnih delovnih mestih predstavljala motivacijski dejavnik za njihovo nadaljnje angažirano in uspešno delo. Posebna pozornost je namenjena tudi odgovoru na vprašanje ali lahko nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za uradniško delovno mesto transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Stališči teorije, ki daje prednost postopku javnega natečaja in z njim povezane želje zakonodajalca in širše družbene skupnosti po zagotovitvi enakopravne dostopnosti delovnih mest v javnem sektorju, strokovnosti in transparentnosti zaposlovanja in sodne prakse, ki zastopa načelo zakonitosti ter načelo varstva šibkejše strani delovnega oz. uslužbeniškega razmerja, sta si namreč nasprotujoči.
Keywords: javni uslužbenec, pogodba o zaposlitvi za določen čas, napredovanje, diskriminacija, načelo enakosti, premestitev javnega uslužbenca, transformacija delovnega razmerja
Published: 20.09.2016; Views: 795; Downloads: 87
.pdf Full text (2,41 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica