| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 105
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
42.
ZAPOSLOVANJE MLADIH IN SLOVENSKI TRG DELOVNE SILE
Alenka Prešern, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V sodobni družbi zaposlitev predstavlja osrednji del vsakdanjega življenja ter ključni vir finančne neodvisnosti. Razvoj trga dela spreminja stabilnost zaposlovanja, ki predstavlja pomemben vir socialne vključenosti. Slovenski trg dela se še vedno sooča s posledicami nedavne gospodarske finančne krize, ki je močno zaostrila stanje med iskalci zaposlitve. Dogajanja v gospodarstvu so se namreč odrazila na trgu dela. Od leta 2004 dalje je število delovno aktivnih naraščalo, odpuščanja in stečaji pa so v letu 2009 že povzročili večji padec delovne aktivnosti, ki se je nadaljeval tudi v letu 2010 in 2011. Od leta 2008 tako ponovno beležimo postopno rast brezposelnosti. Najbolj se je število delovno aktivnih zmanjšalo v gradbeništvu. Ko gre za stanje brezposelnosti, so še posebej izpostavljeni mladi odrasli, kot novi iskalci zaposlitve, ki se po končanem šolanju skušajo vklopiti na trg delovne sile. Problemi nastopijo predvsem zaradi njihovega pomanjkanja delovnih izkušenj, ki jih tekom študija niso uspeli nabrati. Četudi so opravljali morebitna dela na področju njihovega izobraževanja, to veliko delodajalcev ne smatra kot delovne izkušnje. S težavami na trgu dela pa se sooča tudi starejša populacija. Tu mislimo predvsem starejše od 50 let, ki se ob morebitni izgubi zaposlitve soočajo s ponovnim vstopom na trg delovne sile. Ti, ki imajo, za razliko od mladih odraslih, dovolj delovnih izkušenj, se tako srečujejo z drugačnimi težavami. Delodajalci v njih vidijo pomanjkljivosti zaradi same starosti, pa tudi zaradi pomanjkanja sodobnejših znanj, kot so poznavanje računalnikov, znanje tujih jezikov,… V Sloveniji zaradi zgoraj omenjenih težav ter drugih možnih situacij na trgu dela sodelujejo razne agencije, kot je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki z izvajanjem aktivne politike zaposlovanja stremijo k odpravljanju brezposelnosti in kreiranju novi delovnih mest.
Keywords: Trg dela, brezposelnost, mladi na trgu dela, aktivna politika zaposlovanja, diskriminacija na trgu dela, problemi starejših na trgu dela.
Published: 30.08.2012; Views: 3084; Downloads: 402
.pdf Full text (539,06 KB)

43.
ZAŠČITA PRED DISKRIMINACIJO IN ZAGOTAVLJANJE ENAKOSTI ROMSKE ETNIČNE SKUPINE V RS - S POUDRAKOM NA VARSTVU OTROK
Tanja Vomer, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V DELU JE PODANA PROBLEMATIKA DISKRIMINACIJE IN NEENAKOPRAVNEGA OBRAVNAVANJA ROMSKE SKUPNOSTI S POUDARKOM NA POLOŽAJU OTROK. SKOZI CELOTNO DELO JE IZPOSTAVLJEN POLOŽAJ ROMSKE SKUPNOSTI, ŠE POSEBEJ OTROK, GLEDE ZAGOTAVLJANJA ENAKOPRAVNE IN NEDISKRIMINATORNE OBRAVNAVE V PRVI VRSTI GLEDE VKLJUČEVANJA OTROK V SISTEM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA OB HKRATNEM NAVAJANJU IN ORISU DRUGIH POMEMBNIH OSNOVNIH PODROČJI DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA, KOT SO SAMA POLITIKA ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI MLADIH, UKREPI DRŽAVE GLEDE UČINKOVITEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RANLJIVIH SKUPIN, KOT SO ROMI IN OTROCI, MOŽNOST NJIHOVEGA KULTURNEGA DELOVANJA. IZPOSTAVLJENA JE NAJPOMEMBNEJŠA DOMAČA ZAKONODAJA, KI ZAGOTAVLJA ENAKOPRAVNO OBRAVNAVO ROMSKE ETNIČNE SKUPINE. POMEMBNOST TAKO VLADNIH, KOT NEVLADNIH ORGANIZACIJ GLEDE SAME ZAŠČITE ROMSKE SKUPNOSTI. V MEDNARODNEM OKVIRU PA PODAM PREVZETE MEDNARODNE POGODBENE OBVEZNOSTI, KI SE NANAŠAJO NA UŽIVANJE UNIVERZALNIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN VSEH PRIPADNIKOV IN TAKO TUDI ETNIČNIH SKUPIN. PRI TEM NAVEDEM NAJPOMEMBNEJŠE SPREJETE DOKUMENTE, KI SE NANAŠAJO NA ZAGOTAVLJANJE ENAKOPRAVNOSTI ROMSKE ETNIČNE SKUPINE IN ŠE POSEBEJ OTROK.V DELU JE PODAN SISTEM NADZORA NAD SPOŠTOVANJEM PREVZETIH MEDNARODNIH POGODBENIH OBVEZNOSTI V OKVIRU ODBOROV ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV SVETA EVROPE IN EVROPSKE UNIJE. OPIŠEM TUDI MOŽNOST SODNEGA VARSTVA PRED DOMAČIM SODIŠČEM IN INŠPEKCIJSKI POSTOPEK V PRIMERU DISKRIMINACIJE NA POSAMEZNIH PODROČJIH DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA, KOT SO:VZGOJA IZOBRAŽEVANJE, ZAPOSLOVANJE, KULTURA. PODAM TUDI MOŽNOST PRITOŽBE NA EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE.
Keywords: ROMSKA SKUPNOST, ROMSKI OTROCI, DISKRIMINACIJA, IZOBRAŽEVANJE ROMSKIH OTROK.
Published: 01.08.2012; Views: 1426; Downloads: 163
.pdf Full text (796,96 KB)

44.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI SPREMENJENE VLOGE ŽENSKE V SLOVENIJI IN BOSNI IN HERCEGOVINI PO LETU 1991
Nuša Lorenčič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so opisani nekateri sociološki vidiki spremenjene vloge ženske v Sloveniji in Bosni in Hercegovini po letu 1991. Ženske so pomemben del družbe, a premalo cenjene. Še vedno so v manjšini, zapostavljene, neenake moškim, diskriminirane. Znano je tudi, da je odnos neke družbe do žensk merilo za njeno demokratičnost. Na simbolni ravni se ta odnos kaže zlasti v institucijah oblasti, kot je parlament, vlada, kot so politične stranke in sindikati. Zanimalo nas bo, kakšen odnos do žensk ima Slovenija in kakšnega BiH. Ali gledajo na žensko kot delavno, skromno, ponižno, ljubko, moralno čisto mati ali kot javno zaničevano vlačugo? Ali družba v Sloveniji in BiH gleda na žensko kot božjo mater, obdano s sijočo glorijo, ali kot Evo, ki je začetnica prekletstva? (Cigale M. in drugi, 1992, 7-9) V diplomski nalogi smo se osredotočili samo na vlogo žensk v BiH in Sloveniji ter na obdobje enaindvajsetih let, ko sta se obe državi odločili za samostojno pot in izstopili iz SFRJ - Slovenija bolj mirno in tiho, BiH z vojno, ki je trajala skoraj 4 leta. Zanimalo nas je, kakšen je bil odnos do žensk takrat in kako se je spreminjala vloga žensk v obeh državah na področju družine, politike, izobraževanja, zaposlovanja. Zanimala nas je tudi, kakšna je ženska vloga v obeh družbah glede na vpliv religije, ki je majoritetna v državi, in kako religija vpliva na družbo ter s tem neposredno na žensko. Povprašali smo tudi uspešne, pomembne, znane Slovenke in Bosanke, kaj one mislijo o vlogi ženske, ali občutijo diskriminiranost. Kajti, ko ženske pravijo o sebi, o svojih problemih, o stvarnosti, kakršno živijo, odgrinjajo resnice in na koncu se pokaže edina resnica, ki je preprosta, da je ženska (tudi) človek.
Keywords: ženske, Slovenija, Bosna in Hercegovina, diskriminacija, neenakost.
Published: 08.10.2012; Views: 1272; Downloads: 68
.pdf Full text (1,70 MB)

45.
POMEN DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA ZA PREPREČEVANJE DISKRIMINACIJE PRI ZAPOSLOVANJU
Breda Bunič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Informacije javnega značaja predstavljajo ključno orodje nadzora javnosti nad delovanjem države in njenih institucij. S prostim dostop do njih se uresničuje načelo demokratične države. Dostop do informacij javnega značaja danes zagotavljajo in urejajo mednarodni pravni akti, ustave in posledično tudi notranje pravo držav. Z njim je posamezniku omogočeno uživanje temeljne človekove pravice – pravice vedeti. Prost dostop do informacij, ki jih poseduje javna uprava, zagotavlja javnost in odprtost delovanja njenih organov ter omogoča uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo tovrstne informacije. Dostop je mogoče tudi omejiti, in sicer z absolutnimi ali relativnimi razlogi za izjeme pri dostopu, ki na eni strani ščitijo interes posameznika oziroma države, na drugi pa omogočajo razkritje zahtevane informacije, kadar javni interes za razkritje prevlada nad interesom za zaščito varovane informacije. Demokratična ureditev temelji na enakosti vseh, zato je razlikovanje na osnovi katerekoli osebne okoliščine, torej diskriminacija, zanikanje demokratične družbe. V povezavi z diskriminacijo v zaposlovanju govorimo o pravici do dela, o pravici do enake obravnave in o zagotavljanju enakih možnosti. Pravica do dela je osnovna človekova pravica, ki jo omogočamo tudi s protidiskriminacijsko zakonodajo in z iz nje izhajajočimi ukrepi. Izredno pomembno je preprečevanje in pravočasno zaznavanje diskriminacije, ki se pojavlja na vseh družbenih ravneh in v različnih oblikah, zato govorimo o neposredni in posredni, strukturni, sistemski ali institucionalni in večplastni diskriminaciji. Pri zaposlovanju, kljub sprejetim zakonskim normam, obstaja diskriminacija tako pred kot tudi v času zaposlitve ter pogosto še po prenehanju delovnega razmerja. Pomemben institut preprečevanja diskriminacije pri zaposlovanju, predvsem v javnem sektorju, predstavlja prost dostop do informacij javnega značaja. Dostopnost informacij o izbirnih postopkih kandidatov pri zaposlitvi, podatkih o plačah in dodatkih, postopkih ter izpolnjevanju pogojev za napredovanje in napotitev na šolanje pomaga posamezniku, da si v primerih, ko do diskriminacije pride, svojo pravico lahko izbori sam. Dostop do informacij javnega značaja mu namreč omogoči in bistveno olajša zbiranje dokumentacije v neformalnih, upravnih in sodnih postopkih. Prost dostop pa žal ne seže na področje zasebnega sektorja, za katerega velja načelo podjetniške svobode, ki delavcu vseh navedenih možnosti, povezanih z dostopom do informacij javnega značaja, ne zagotavlja.
Keywords: Informacije javnega značaja, temeljne človekove pravice, raznolikost, diskriminacija, zaposlovanje, človekovo osebno dostojanstvo, neposreden nadzor javnosti.
Published: 09.01.2013; Views: 1271; Downloads: 180
.pdf Full text (1,09 MB)

46.
DISKRIMINACIJA DELAVCEV STARŠEV
Sabina Krajinić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Z diskriminacijo, ki pomeni kršitev načela enakega obravnavanja in načela enakih možnosti, se srečujejo tudi delavci starši. Diskriminacijo delavcev prepovedujejo dokumenti Organizacije združenih narodov, dokumenti Sveta Evrope, konvencije Mednarodne organizacije dela in direktive Evropske Unije. Na nacionalni ravni pa so med najpomembnejši pravnimi viri, ki prepovedujejo diskriminacijo delavce staršev, Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, Zakon o enakih možnosti žensk in moških ter Zakon o delovnih razmerjih, ki staršem zagotavlja tudi pravico do posebnega varstva v delovnih razmerjih. Starši se z diskriminacijo srečujejo že v času iskanja zaposlitve, v času trajanja delovnega razmerja in tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru diskriminacije ima delavec pravico zahtevati sodno varstvo, lahko se obrne na Inšpektorat za delo ali pa poskuša svoje pravice uveljaviti v neformalnem postopku pred Varuhom človekovih pravic ali Zagovornikom načela enakega obravnavanja. Spore pa lahko rešuje tudi s pomočjo arbitraže ali mediacije. Kljub številnim pravnim virom, ki diskriminacijo prepovedujejo, do nje še vedno prihaja zaradi delne neusklajenosti nacionalne ureditve z mednarodno ureditvijo. Problem predstavlja tudi prikrita diskriminacija, ki je težko dokazljiva in se dogajaj za zaprtimi vrati. Sistem pravnega varstva diskriminiranih oseb je precej razpršen in, za prava nevešče osebe, tudi zelo zapleten in nejasen, zato nekatere žrtve diskriminacije tega sploh ne prijavijo. V Bosni in Hercegovini delavce starše, pred diskriminacijo, varujejo slovenskim podobni nacionalni pravni viri in, razen virov EU, enaki viri mednarodnih organizacij.
Keywords: diskriminacija, delavci, starši, delovno razmerje, enako obravnavanje, enake možnosti
Published: 09.01.2013; Views: 947; Downloads: 126
.pdf Full text (570,74 KB)

47.
OBVEZNO PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
Maja Dretnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano vprašanje obveznega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na tiste starejše delavce, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Na tem mestu pa se odpre pomembno vprašanje, ali je tak institut sprejemljiv v posameznih nacionalnih pravih ali morebiti ne predstavlja diskriminacije na podlagi starosti in na podlagi spola. Republika Slovenija takega instituta, razen za določene kategorije delavcev, ni poznala in je delavec lahko nadaljeval z opravljanjem dela tudi po tem, ko je dopolnil pogoje za upokojitev. Letos pa je Državni zbor sprejel poseben zakon, ki spreminja in dopolnjuje določbe različnih zakonov, njegov namen pa je rast in vzpostavitev dolgoročnega razvoja Republike Slovenije. V ta zakon je uvedel tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi vsem javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Države v svojih nacionalnih predpisih lahko zakonsko uredijo obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nekatere posebne kategorije delavcev, vendar mora biti taka ureditev jasna, določna in ne sme biti neutemeljeno diskriminatorna. Tudi Sodišče EU je zavzelo stališče, da je tak ukrep upravičen, če gre za sorazmerno sredstvo za dosego legitimnega cilja socialne politike, povezane s politiko zaposlovanja in trga dela. Načini uresničevanja ciljev zaposlitvene politike in delovnega trga pa morajo biti v splošnem javnem interesu, razumni, nujni in sorazmerni. Tak ukrep bi sicer pripomogel k večji zaposljivosti mladih, saj bi se sprostilo kar nekaj delovnih mest. Kljub temu pa menim, da je tak ukrep diskriminatoren do starejših delavcev, ki želijo delati dlje od predvidene upokojitvene starosti in si v tej finančni krizi izboljšati svoje gmotno stanje. Prav tako pa tak ukrep ni v skladu z aktualnimi cilji sedanje socialne politike in napovedane reforme pokojninskega sistema, katere namen je povišanje upokojitvene starosti.
Keywords: obvezno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, obvezna upokojitev, diskriminacija na podlagi starosti, starejši delavci, Zakon o uravnoteženju javnih financ.
Published: 06.02.2013; Views: 1415; Downloads: 124
.pdf Full text (1,04 MB)

48.
PROSTO GIBANJE DELAVCEV EVROPSKI UNIJI
Nina Tertinek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Že od razvoja človeštva je človek podvržen migracijam, bodisi iz radovednosti, želje po spremembi in spoznanju “drugega sveta”, bodisi iz potrebe po preživetju in boljšem ekonomskem položaju. Kljub temu, da se o delu v tujini veliko govori in piše, pa se presenetljivo majhen odstotek ljudi dejansko odloči za ta korak. Pogosto predstavlja oviro tuj jezik ter strah pred novitetami, novim okoljem in izgubo prijateljev ter sorodnikov. V moji diplomski nalogi bom predstavila kako je postopno prišlo do svoboščin notranjega trga. Svoboda gibanja oseb je poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala tudi ena temeljnih svoboščin notranjega trga. Menim, da je ekonomska liberalizacija v nasprotju s protekcionizmom dobra, saj z vzpostavitvijo notranjega trga Evropske unije (v nadaljevanju EU), sodelovanjem in odprtostjo držav članic pridobimo večjo ponudbo na trgu in posledično zaradi konkurence tudi nižje cene ter višjo kakovost izdelkov. V drugem delu, ko bom prešla v tako imenovano jedro diplomske naloge, pa bom predstavila institut prostega pretoka oseb oz. natančneje delavcev ter “parazitske pravice” članov njihovih družin. V EU je prepovedana tako neposredna kot posredna diskriminacija na podlagi državljanstva, s prepovedjo pa je omogočeno, da državljani katerekoli države članice EU delajo v katerikoli članici po enakimi pogoji kot domači delavci. Zaradi mojega osebnega zanimanja glede odhoda v tujino, pa se bom dotaknila tudi vprašanja priznavanja poklicnih kvalifikacij, posebej teme vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij za poklic pravnika. Na koncu diplomske naloge bo predstavljen institut evropskega državljanstva, ki je temelj pripadnosti EU ter vse manjše pravice državljanov tretjih držav, ki so sorazmerne s potrebo po delovni sili.
Keywords: Migracije, svoboščine notranjega trga, ekonomska liberalizacija, diskriminacija, vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, evropsko državljanstvo.
Published: 14.05.2013; Views: 1151; Downloads: 321
.pdf Full text (753,21 KB)

49.
Nestrpnost in politika : magistrsko delo
Sara Poteko, 2013, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se odločili podrobneje obravnavati temo nestrpnosti in politike. Menimo, da se politiki pri svojem delu vedno bolj osredotočajo na svoje interese kot pa na interese in pravice drugih, zato nam je pomembno osvetliti ta problem. Vprašali se bomo, ali se s strani politikov tudi dogajajo določene kršitve, ki posledično vplivajo na človekove pravice, ki so temelj vsake demokratične ureditve. V omenjeni magistrski nalogi smo v začetku opredelili nekatere temeljne pojme, ki bodo pomembni pri pisanju tega dela. Nato smo v nadaljevanju predstavili nekatere temeljne stvari, ki so podlaga za nestrpnost in diskriminacijo. V osrednjem delu smo prikazali politiko in načine njenega delovanja oziroma razmišljanja. Prikazali bomo tudi, na kakšne načine poskuša vplivati na mišljenje drugih ljudi. Za nas bo pomembno izpostaviti določena zakonodajna pravila, ki naj bi omejevala politiko in ji onemogočala nepravilne odločitve. Proti koncu smo se navezali tudi na nekatere druge evropske države, da bi ugotovili, katere mehanizme in kakšno zakonodajo imajo le–te ter kako se te države soočajo z podobnimi težavami. Na koncu smo predstavili našo raziskovalno metodo (anketni vprašalnik) in rezultate, ki smo jih dobili s pomočjo te metode dela. V statističnem delu magistrske naloge smo poskušali predstaviti oziroma ugotoviti mnenja izpraševancev o nestrpnosti in politiki ter njenemu delovanju. Želeli smo tudi ugotoviti, ali izpraševanci menijo, da v Sloveniji nestrpnost predstavlja velik problem in ali dojemajo delovanje politike kot nestrpno. Namen naše magistrske naloge je bil predvsem osvetliti problem nestrpnosti v politiki v naši družbi.
Keywords: nestrpnost, diskriminacija, politika, zakonitost, legitimnost, demokracija, človekove pravice, raziskave, magistrska dela
Published: 08.08.2013; Views: 984; Downloads: 289
.pdf Full text (460,06 KB)

50.
VKLJUČEVANJE V IZOBRAŽEVANJE IN VPLIVNI DEJAVNIKI ZAPOSLITVE ŽENSK
Polona Gomboc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ženske so danes obravnavane kot nepredvidljiva delovna sila, saj se v življenju srečujejo z različnimi ovirami, ki jim otežujejo njihovo poklicno pot - bodisi materinstvo, spolna diskriminacija in stereotipi, ki so na nek način še vedno prisotni v družbi. Ženske so danes v veliki meri bolj izobražene kot moški, vendar pa kljub temu zasedajo nižja delovna mesta, njihova bruto plača pa je v povprečju še vedno nižja od moške. Diplomsko delo obravnava dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev za izobraževanje in na odločitev za zaposlitev žensk. Velik pomen pri teh odločitvah imajo družba, vrednote in norme v kulturi, v kateri živimo. Prav tako pa k odločitvi za izobraževanje velikokrat pripomore tudi izboljšanje ekonomskega statusa posameznice. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov - iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V prvem delu smo opisali zgodovino izobraževanja in zaposlovanja žensk vse do danes, opredelili smo dejavnike, za katere menimo, da v veliki meri vplivajo na odločitev za izobraževanje in zaposlitev ter jih povezali z vlogo žensk, ki jo imajo v organizaciji. Drugi del diplomskega dela pa predstavlja raziskavo in njene rezultate. Zanimalo nas je, v kolikšni meri družbeni, ekonomski, kulturni in psihološki dejavniki vplivajo na odločitve za izobraževanje žensk in tudi v kolikšni meri omenjeni dejavniki vplivajo na zaposlovanje žensk – kateri dejavnik prevladuje ter kakšen pomen se pripisuje ostalim dejavnikom. S tem smo želeli ugotoviti, kaj je tisto, kar ženske spodbuja in motivira za izobraževanje in zaposlovanje.
Keywords: položaj žensk v družbi nekoč in danes, vpliv dejavnikov, diskriminacija, ženske na menedžerskih položajih
Published: 22.10.2013; Views: 1284; Downloads: 247
.pdf Full text (871,45 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica