1. Prilagodljiva orodja za globoki vlek pločevine : magistrsko deloAndrej Bolčina, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je obravnavano prilagodljivo večtočkovno orodje za globoki vlek pločevine, ki zamenjuje konvencionalna toga orodja z diskretizirano površino gosto zloženih igel v matrici in pestiču. Z avtomatizirano nastavitvijo elementov po višini lahko orodje oblikuje različne površine in s hitro rekonfiguracijo zadosti tehnološkim in ekonomičnim vidikom izdelave unikatnih, maloserijskih, prostorsko oblikovanih izdelkov iz pločevine. S tem neposredno udejanja koncept množičnega prilagajanja v proizvodnji industrije 4.0.
Obravnavane so temeljne in aktualne raziskave s področja konstruiranja igel, mehanizmov vodenja, prilagojene konstrukcije orodja, določitve položaja igel, nadzora orodnega sistema in procesa preoblikovanja. Konstruiranje aktivne preoblikovalne površine z določitvijo potrebne velikosti prereza igel in ločljivosti matrike je potekalo na podlagi zbranih industrijskih aplikacij in analizi preoblikovalnosti preizkusnega modela v programu AutoForm. Dosežen je kompromis med izdelavo želene geometrije – potrebno ločljivostjo, ter preoblikovalnostjo pločevine v primerjavi s potrebno trdnostjo elementov.
Keywords: preoblikovanje pločevin, globoki vlek, večtočkovno prilagodljivo orodje, konfiguracijsko orodje, diskretizacija matrice
Published in DKUM: 30.09.2021; Views: 1133; Downloads: 160
 Full text (18,56 MB) |
2. Analiza vpliva prostorske diskretizacije metode končnih elementov na natančnost numeričnih rezultatovJure Šantl, 2015, master's thesis Abstract: Računalniške simulacije izvajamo tako, da model diskretiziramo (razdelimo na elemente). Na ta način iščemo približno rešitev zadanega problema. Kvaliteta končnih elementov bistveno vpliva na natančnost rešitev. Opisal sem, kako geometrijski tip, integracijska shema, geometrijska oblika ter velikost končnih elementov vplivajo na natančnost numeričnih rezultatov. Opisal sem probleme, ki se pojavljajo pri izbiri polne oziroma reducirane integracije. Primernost oblike končnih elementov najpogosteje vrednotimo na podlagi razmerja med stranicami elementa, velikostjo notranjih kotov in Jacobijeve determinante. Raziskal sem metode za ocenjevanje napake diskretizacije. Ena izmed njih je Richardsonova ekstrapolacija, ki sem jo podrobneje raziskal. To je metoda, ki na podlagi treh rešitev na različno gostih mrežah oceni ekstrapolirano vrednost spremenljivke (npr. napetosti). Tako pridobimo oceno vrednosti spremenljivke, ki bi jo dobili na mreži z neskončno malimi elementi (velikost elementa je 0). Na tem temelji indeks konvergence mreže GCI, ki ga uporabimo kot oceno napake diskretizacije. Ta oceni, znotraj katerega intervala leži s 95 % verjetnostjo natančna vrednost matematičnega modela. Izdelal sem dodatek za programski paket Abaqus, ki temelji na tej metodi. Dodatek za vsako vozlišče modela izračuna oceno napake diskretizacije. Dodatek sem tudi preizkusil na testnem primeru, ki je dal dobre rezultate.
Keywords: Metoda končnih elementov, prostorska diskretizacija, kvaliteta mreže, natančnost rezultatov, Abaqus, Richardsonova ekstrapolacija
Published in DKUM: 30.11.2015; Views: 2183; Downloads: 297
Full text (2,86 MB) |
3. Vpliv različnih gostot in topologij mrež na izračunane karakteristike procesov zgorevanja pri GDI motorjuUroš Pešaković, 2013, master's thesis Abstract: Avtomobilska industrija se dandanes sooča z vedno večjimi izzivi, razvojni cikel bencinskega motorja pa mora biti zaključen v izredno kratkem časovnem obdobju. Ugoditi okoljskim predpisom je le eden izmed poglavitnih izzivov, s katerimi so soočeni inženirji. Vsem zahtevam trga je v izjemno kratkem času možno ugoditi le izključno z pomočjo uporabe numeričnimi simulacij (RDT). V ta namen se uporabljajo programska orodja, ki omogočajo izdelavo računskih mrež zgorevalne komore, pri čemer je uporabniku ponujena možnost odločitve med dvema različnima topologijama. Izvedena je bila primerjava rezultatov pridobljenih z računsko mrežo izdelano s pomočjo avtomatiziranega postopka znotraj programa Fire FAME Engine Plus ter strukturirano računsko mrežo izdelano s programom Fire ESE Engine. Glede na pridobljene rezultate različnih topologij in gostot mrež ter debeline in števila dodeljenih plasti za popis razmer tik ob steni, so bila podana priporočila za nadaljnjo delo pri izdelavi tovrstnih računskih mrež.
Keywords: čunalniška dinamika tekočin, bencinski motor GDI, emisije CO2, evropski emisijski standard, sistem za dobavo goriva, zidna funkcija, turbulentni model, večfazni tok, zgorevanje, diskretizacija domene, strukturirana računska mreža
Published in DKUM: 12.12.2013; Views: 1875; Downloads: 270
Full text (5,23 MB) |
4. Primerjava valčne transformacije in metode mnogokratnih polov za reševanje integralskih enačb Poissonovega tipaJure Ravnik, Leopold Škerget, Matjaž Hriberšek, 2009, published scientific conference contribution Abstract: Če metodo robnih elementov uporabimo za rešitev nehomogene parcialne diferencialne enačbe, moramo po diskretizaciji izračunati polno matriko območnih integralov. V prispevku primerjamo dve metodi: metodo mnogokratnih polov in valčno transformacijo, ki omogočata izdelavo razpršene aproksimacije območnih matrik. Pri metodi mnogokratnih polov uporabljamo razvoj integralskega jedra po sferičnih harmonikih. Uporabljena valčna transformacija temelji na diskretni Haarovi transformaciji za vektorje poljubnih dolžin. Metodi smo testirali na skalarni Poissonovi enačbi in vektorski hitrostno vrtinčni enačbi kinematike. Rezultati kažejo, da metoda večkratnih polov daje natančnejše rezultate pri enaki stopnji razpršenosti območne matrike. Po drugi strani pa valčno transformacijo lahko uporabljamo nespremenjeno za katerokoli matriko, medtem ko je metoda večkratnih polov odvisna od razvoja integralskega jedra v vrsto.
Keywords: metoda robnih elementov, nehomogene parcialne diferencialne enačbe, diskretizacija, metoda mnogokratnih polov, valčna transformacija
Published in DKUM: 31.05.2012; Views: 1802; Downloads: 34
 Link to full text |
5. Uporaba hibridne metode pri izračunu preskočnega navora : diplomsko deloFranc Šandor, 1995, undergraduate thesis Keywords: diskretne numerične metode, metoda robnih elementov, metoda končnih elementov, hibridna metoda, diskretizacija, iteracijsko reševanje, elektromagnetno polje, vektorski magnetni potencial, preskočni navor, MRE, MKE, HIB
Published in DKUM: 26.07.2007; Views: 3105; Downloads: 0 |
6. |
7. |
