| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMERJALNA ANALIZA UVEDBE ENOTNEGA EVRO PLAČILNEGA OBMOČJA MED SLOVENIJO IN BELGIJO
Nejc Iljevec, 2014, master's thesis

Abstract: SEPA ali enotno evro plačilno območje je projekt harmonizacije izvedbe in procesiranja plačil malih vrednosti v evrih. Cilj SEPA je narediti plačila v evrih hitra, varna in učinkovita po celi Evropi, kot je to prej veljalo za posamezne nacionalne trge. SEPA tako omogoča izvajanje brezgotovinskih plačil vsakomur, ki se nahaja kjerkoli v Evropi. Izvajanje brezgotovinskih plačil je možno s produkti SEPA. Ti so SEPA kreditna plačila, SEPA direktne obremenitve in SEPA kartice, v pripravi pa so tudi novi, sodobnejši produkti. Pred uvedbo SEPA je bil evropski trg razdrobljen in neučinkovit. Čezmejna plačila so bila počasna in zelo draga v primerjavi s plačili na nacionalnih trgih. Glavni premik k združitvi trgov je predstavljala uvedba skupne valute – evro. A z uvedbo enotnega evro gotovinskega območja potrošniki negotovinskih plačil znotraj skupnega evropskega trga niso mogli izvajati tako preprosto, kot je bilo to v navadi v njihovi državi. Zato je bil obvezen in logičen korav vzpostavitev SEPA, ki omogoča preprosto, hitro, varno in učinkovito uporabo elektronskih plačil malih vrednosti. S projektom SEPA je skupni evropski trg postal veliko konkurenčnejši. V tem delu smo natančneje preučili uvedbo SEPA v dveh državah Evropske skupnosti. Ti sta Slovenija in Belgija. Uvedbo SEPA smo primerjali z vidika organizacije projekta in uvedbe treh glavnih produktov SEPA. Prav tako smo se osredotočili na plačilno infrastrukturo, ki je obvezen pogoj za uspešnost SEPA. Na področju plačilne infrastrukture smo ugotovili največje razlike med obravnavanima državama. Na osnovi primerjalne analize smo ugotavljali, v kateri izmed obravnavanih držav je bila uvedba SEPA hitrejša ter kakšna je bila pri tem pomembnost plačilne infrastrukture in podpora bank. Na osnovi dokumentov Evropske komisije (European Commission) in drugih avtorjev smo pojasnili vzroke za precejšnje časovno zaostajanje uvedbe SEPA in prestavitev končnega datuma. V tem delu smo prišli do zaključkov, da je uvedba SEPA v Sloveniji potekala hitreje kot v Belgiji, kljub razlikam v sami organizaciji projekta, ki je bila v Sloveniji veliko bolj nestabilna in spremenljiva. Iz analize in podatkov je razvidno, da je bančni sektor v Sloveniji zavzet za spremembe in zna zelo hitro odreagirati na področju prilagajanja. Njegova prednost se v primerjavi z belgijskim bančnim sektorjev kaže v majhnosti slovenskega bančnega sektorja. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta bili obe obravnavani državi med prvimi, ki sta uspešno zaključili prehod na SEPA na področju SEPA kreditnih plačil in SEPA direktnih obremenitev. Uspešnost projekta SEPA pa je odvisna predvsem od plačilne infrastrukture in podpore bank.
Keywords: Enotno evro plačilno območje, SEPA kreditna plačila, SEPA direktne obremenitve, SEPA kartice, plačilna infrastruktura.
Published in DKUM: 14.11.2014; Views: 2191; Downloads: 172
.pdf Full text (1,99 MB)

2.
Informacijska rešitev za direktne obremenitve v območju SEPA
Damjan Sabotin, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili in obdelali tematiko SEPA direktne obremenitve v bančnem okolju. Podrobno smo se lotili predstavitve območja SEPA in kaj direktne obremenitve predstavljajo za ponudnike plačilnih storitev ter uporabnike. Posebno pozornost smo namenili ISO 20022 finančnemu plačilnemu standardu, ki zajema vsa potrebna iso pacs sporočila za uspešno izvajanje direktnih obremenitev. Prav tako smo predstavili tehnični vidik upravljanja s podatki, ki omogoča finančnim inštitucijam uspešno izmenjavo podatkov med Evropsko Centralno banko, zbirnim centrom Bankart ter ponudnico plačilnih storitev - banko, ki izvaja direktne obremenitve, kot del svojega poslovnega procesa. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili posamezne faze implementacije na podatkovni bazi Oracle, razvojnem orodju TOAD ter Oracle Forms.
Keywords: SEPA, direktne obremenitve, pl sql, xml, oracle, oracle forms
Published in DKUM: 17.03.2011; Views: 2405; Downloads: 254
.pdf Full text (7,28 MB)

3.
ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH (SEPA)
Darja Godler, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Enotno območje plačil v evrih (angl. Single Euro Payments Area) oz. SEPA je območje kjer se plačuje in prejema plačila v evrih znotraj Evrope. SEPA tako v prvi vrsti pomeni evroobmočje, območje držav članic Evropske unije, ki so prevzele evro kot skupno valuto, saj plačila potekajo v evrih. Plačila se izvajajo tako znotraj državnih meja kot čezmejno, pod enakimi pogoji z enakimi pravicami in obveznostmi za vse, ne glede na to kje se nahajajo. Pri oblikovanju SEPA je imela pomembno vlogo zakonodaja Evropske unije, še posebej Uredba 2560/2001. Ta gradi na integriranem trgu plačilnih storitev in učinkoviti konkurenci. Govori o tem, da ni razlikovanja med plačili v evrih, pa naj bodo ta čezmejna ali znotraj države. Uredba je močno posegla v prihodke ponudnikov plačilnih storitev v segmentu čezmejnih plačil, ob tem pa za ta plačila niso bili na voljo postopki, ki bi omogočali enako učinkovito poravnavo, kot je bila na voljo znotraj posamezne države. V letu 2002 so največje evropske banke sprejele strategijo vzpostavitve SEPA, se jasno zavezale temu cilju ter sprejele splošno strategijo za dosego ciljev SEPA. Novi plačilni instrumenti, ki jih bodo banke ponudile svojim strankam, bodo temeljili na plačilni shemi SEPA kreditnih plačil, plačilni shemi SEPA direktnih obremenitev in SEPA kartičnem okviru. Razvoj nacionalnih trgov evrskih plačil malih vrednosti je spodbudil prenovo, utrditev in preureditev prejšnjih načinov dela. Vsa plačila v evroobmočju so z uvedbo SEPA postala domača ter dosegajo takšno raven varnosti in učinkovitosti, ki je najmanj enaka prej najbolje delujočim nacionalnim plačilnim sistemom.
Keywords: SEPA, evroobmočje, Uredba 2560/2001, plačilna shema SEPA kreditna plačila, plačilna shema SEPA direktne obremenitve, SEPA kartični okvir, varnost, kakovost.
Published in DKUM: 01.02.2011; Views: 2319; Downloads: 198
.pdf Full text (1,11 MB)

4.
VPLIV SEPE NA POSLOVANJE S TRANSAKCIJSKIM RAČUNOM PODJETJA
Alenka Orbović, 2009, undergraduate thesis

Abstract: SEPA (Single Euro Payments Area) — enotno obmocje placil v evrih je obmocje, kjer bodo lahko posamezniki, podjetja ter ostali ekonomski subjekti opravljali ter spremljali placila v evrih znotraj clanic Evropske unije kakor tudi v Islandiji, Liechtensteinu, Švici in na Norveškem. Pri tem ne bo prihajalo do razlik. Vsi bodo imeli enake pogoje, obveznosti in pravice. SEPA prinaša veliko prednosti, kajti komitent bo potreboval le en transakcijski racun, iz katerega bo lahko opravljal storitve. SEPA bo prinesla obcutno izboljšanje na gospodarskih trgih in bo zahtevala spremembe v bancnem, javnem in tudi v zasebnem sektorju. Izboljšala bo ucinkovitost in avtomatizacijo procesov placilnega prometa, ki bo znižal stroške same obdelave nalogov. Vpliv poslovanja s SEPO že kaže rezultate, saj je zniževanje stroškov prineslo ekspanzijo cezmejnih placil in tudi domacih. Uporaba le — teh se že kaže v hitrosti, kvaliteti ter ucinkovitosti placil.
Keywords: SEPA, KREDITNA PLAČILA, DIREKTNE OBREMENITVE, PLAČILNE KARTICE, GOTOVINSKO POSLOVANJE
Published in DKUM: 08.04.2010; Views: 1871; Downloads: 153
.pdf Full text (892,32 KB)

5.
INFORMATIZACIJA PLAČILNIH SISTEMOV NA PRIMERU PROJEKTA SEPA
Andreja Pušnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Za sodobno tržno gospodarstvo je značilno, da je odvisno od učinkovitega in zmogljivega plačilnega sistema. Osnovna naloga vsakega plačilnega sistema je, da olajša poravnavo denarnih obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju ekonomskih subjektov, ter zagotoviti varen, hiter in učinkovit prenos sredstev. Za plačilne sisteme je značilno, da se nenehno izboljšujejo in izpopolnjujejo. Pomemben korak v razvoju plačilnih sistemov je projekt SEPA. Ko govorimo o projektu SEPA, govorimo o enotnem območju evrskih plačil. Pomeni, da gre za območje, kjer bodo lahko občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajali in prejemali plačila v evrih, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA. Tovrstna plačila se bodo izvajala pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na geografsko območje. Pravila in standardi SEPA ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije čezmejnega prometa, temveč posegajo tudi na področje plačilnega prometa v evrih znotraj nacionalnih meja. S tem se omogoča uveljavitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami na področju opravljanja plačilnega prometa. SEPA bo prinesla številne prednosti. Z vidika potrošnikov je prednost SEPA v tem, da bodo plačilne storitve postale bolj univerzalne in predvidljive. Z enim samim računom bo lahko potrošnik operiral v katerikoli državi evroobmočja, na način, kot to sedaj počne doma. Trgovci bodo lahko sprejeli kartice vseh držav SEPA. Ekonomija obsega bo povzročila padec stroškov za trgovce, prav tako se bo procesiranje med bankami in trgovci poenostavilo. Podjetja bodo z združitvijo upravljanja plačil in likvidnosti na enem mestu prihranila denar in čas. Za banke prinaša SEPA številne prednosti, te bodo imele možnost razviti inovativne produkte, vstopiti na nove trge ... Verjetno si po letu 2010 ne bomo več znali predstavljati Evropske unije brez SEPA. Ta projekt je šele začetek skupnega trga na področju plačil.
Keywords: plačilni sistem, SEPA, kreditna plačila, direktne obremenitve, gotovina, kartična plačila, SIMP, STEP2.
Published in DKUM: 15.10.2009; Views: 2169; Downloads: 156
.pdf Full text (709,51 KB)

Search done in 2.9 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica