| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv konzervirajoče obdelave tal na velikost populacij škodljivih organizmov v ozimni pšenici (Triticum aestivum L.)
Klara Jablanovec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V obdobju 2017–2018 smo izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinek konzervirajoče obdelave tal (setev v mulč in direktna setev) na velikost populacij glivičnih bolezni, škodljivcev in plevelov v posevku ozimne pšenice sorte 'Alixan'. V poskusu smo analizirali devet različnih načinov obdelave tal, na katerih smo po standardih EPPO izvedli analizo velikosti populacij škodljivih organizmov z neposrednim vizualnim bonitiranjem. Ugotovili smo, da sistemi konzervirajoče obdelave tal lahko značilno povečajo napad nekaterih glivičnih bolezni, povečanje populacije plevelov je bilo zmerno, škodljivcev (strgač in uši) pa neznačilno. Povečanje populacij škodljivih organizmov v različnih sistemih konzervirajoče obdelave je povzročilo značilno zmanjšanje pridelkov v primerjavi s sistemom, kjer smo izvedli klasično oranje in setev.
Keywords: konzervirajoča obdelava, pšenica, direktna setev, škodljivi organizmi, obdelava
Published: 29.09.2020; Views: 159; Downloads: 28
.pdf Full text (3,38 MB)

2.
Obdelovanje tal in protierozijska zaščita na vodovarstvenih območjih
Denis Stajnko, 2017, other monographs and other completed works

Abstract: Monografija je namenjena kmetijskim svetovalcem in izobraževanju pridelovalcev o sodobnih načinih obdelave tal na vodovarstvenih območjih (VVO), ki obsegajo območje varovanja vodnjaka (VVO), zasilno zaščitno cono (VVO III), pomembno območje za podtalnico (VVO II) in zelo občutljivo območje (VVO I). Pripravili smo jo za potrebe izvajanja projekta SI-MUR-AT v okviru EU programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014 – 2020. VVO predstavlja področja zajemanja pitne vode (vključno z vodo iz jezer, rek in podzemnih vodonosnikov), ki jih ščitimo pred prekomerno uporabo in kontaminacijo. Ker je VVO po navadi del kmetijske krajine, na kakovost vode lahko vplivajo nepravilne kmetijske prakse. V prvem delu monografije so predstavljene najpomembnejše omejitev konvencionalnega gojenja na VVO, zlasti obdelava tal, ki je omejena z lokalno in državno zakonodajo. Pomemben del monografije je predstavitev ohranitvenega kmetijstva, pri čemer je posebej opisana konzervacijska (ohranitvena) obdelava (KO), ki je edini sprejemljiv način priprave tal za setev na VVO. Poleg KO-sistemov so prikazani principi direktne setve brez mehanskega mešanja tla, setev v trakove in združene setve.
Keywords: konzervacijsko kmetijstvo, ohranitvena obdelava, direktna setev, zastirka, kontrola plevelov
Published: 07.08.2017; Views: 1072; Downloads: 200 
(1 vote)
.pdf Full text (6,45 MB)
This document has many files! More...

3.
MERJENJE IZPUSTOV CO2 IZ RAZLIČNO OBDELANIH TEŽKIH TAL
Doroteja Brumec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Leta 2013 je bil izveden poljski poskus v bližini Zg. Kungote, pri katerem smo primerjali pojavnost izpustov CO2 iz težkih tal zaradi različnih tehnik obdelave tal; oranje in priprava tal s predsetvenikom, rahljalnik in direktna setev. Ugotoviti smo želeli vplive različnih načinov obdelave tal in vremenskih dejavnikov na mesečno velikost izpustov CO2. Pri obdelavi s pomočjo pluga se je v mesecu maju pri povprečni temperaturi 14,77 °C in 35,2 mm padavin povprečno sprostilo 26,16 μmol/m2s. Pri konzervirajoči obdelavi smo največjo vrednost izpustov CO2 (9,0 μmol/m2s) izmerili v mesecu septembru, pri povprečni temperaturi 14,92 °C in 143,6 mm padavin. Prav tako smo meseca septembra zabeležili največje izpuste CO2 pri direktni setvi (11,00 μmol/m2s). Povprečne letne vrednosti izpustov CO2 so znašale pri konzervirajoči obdelavi 4,90 μmol/m2s, pri direktni setvi 5,40 μmol/m2s in pri obdelavi s plugom 8,0 μmol/m2s, kar pomeni, da lahko z izbiro različnih načinov obdelave tal pomembno vplivamo na zmanjšanje izpustov CO2 pri poljedelstvu.
Keywords: obdelava tal, oranje, rahljalnik, direktna setev, izpusti CO2 iz tal
Published: 27.01.2017; Views: 1038; Downloads: 65
.pdf Full text (5,06 MB)

4.
5.
6.
7.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA OKOLJSKI ODTIS PRI OZIMNI PŠENICI
Anja Košič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Okoljski odtis (ecological footprint) predstavlja biološko produktivno površino tal in morja, ki ga potrebujemo za zadovoljitev naših potreb in za porabo onesnaženja, ki ga proizvedemo pri našem delu oziroma dejavnosti. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako različni načini obdelave tal pri pridelavi ozimne pšenice vplivajo na spust ogljikovega dioksida v okolje oziroma kakšen je okoljski odtis pri konvencionalni, konzervirajoči obdelavi tal in pri direktni setvi. Cilj diplomske naloge je, s pomočjo spletnega programa, ugotoviti, kateri način obdelave tal je najbolj primeren za pridelavo ozimne pšenice ob doseganju največjega ekonomskega učinka, največjega pridelka in najmanjšega izpusta ogljika v okolje. Na posestvu Perutnine Ptuj d.d. je bil izveden poljski poskus na dveh GERK-ih z različnim tipom tal. Na obeh lokacijah so bili izvedeni trije različni načini obdelave tal. Največji okoljski odtis pustimo s konzervirajočo obdelavo tal in znaša na GERK-u Center 157,3 ha in na GERK-u Gorica 134,8 ha. Najmanjši odtis pa pustimo pri direktni setvi in znaša na GERK-u Center 120,2 ha in GERK-u Gorica 113,7 ha. Optimalen način obdelave tal, glede na okoljski odtis, je konvencionalna obdelava tal, saj spusti v okolje srednjo vrednost ogljika in zadovoljiv končni pridelek.
Keywords: okoljski odtiS, ozimna pšenica, konvencionalna obdelava tal, konzervirajoča obdelava tal, direktna setev
Published: 26.09.2014; Views: 1835; Downloads: 161
.pdf Full text (1,89 MB)

8.
Okoljski odtis različnih načinov pridelave koruze na posestvu Perutnine Ptuj d. d.
Kristijan Ljubec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Okoljski ali ekološki odtis je orodje za oceno biološko produktivne površine, ki je potrebna za pridelovanje hrane, surovin in energije in je nujno potrebna za prebivalstvo določenega območja. Območje, ki ga dobimo s pomočjo izračunov, imenujemo biokapaciteta in je primerljiva razpoložljiva površina za določeno proizvodnjo, populacijo ali posameznika. Ogljični odtis smo izračunali s pomočjo podatkov, zbranih pri poskusu, ki je potekal na posestvu v občini Rače-Fram, v kraju Gorica, s pomočjo orodja SPIonExcel za tri različne sisteme pridelovanja: konvencionalno obdelavo s plugom, konzervirajočo obdelavo z rahljalnikom in direktno setev. V poskusu smo izračunali najmanjši ogljični odtis za pripravo tal pri konzervirajoči obdelavi tal, ta znaša 27,7 ha, na kar vpliva odsotnost oranja in manjše uporabe herbicidov. Čeprav se pri konvencionalni obdelavi tal porabi več goriva kot pri direktni setvi, je ogljični odtis manjši pri konvencionalni obdelavi in znaša 28,3 ha. Največji ogljični odtis je pri direktni setvi in znaša 39 ha, na kar najbolj vpliva uporaba 5 l herbicidov pred setvijo.
Keywords: okoljski odtis, kultivator, konvencionalna obdelava, konzervirajoča obdelava, direktna setev
Published: 26.09.2014; Views: 1301; Downloads: 173
.pdf Full text (2,98 MB)

9.
Vpliv različne obdelave tal, temperatur in padavin na izpuste CO2 iz lahkih tal
Maja Hohler, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2012 je bil izveden poljski poskus na lokaciji Podova v občini Rače-Fram, v kraju Gorica ob glavni cesti. V poskusu smo primerjali pojavnost izpustov ogljikovega dioksida iz lahkih tal med tremi tehnikami obdelave tal; oranje in priprava tal s predsetvenikom, rahljalnikom ter direktna setev. Namen poskusa je bil ugotoviti, kateri načini obdelave tal povzroča večje izpuste ogljikovega dioksida iz tal in ali so izpusti ogljikovega dioksida odvisni od temperature tal in padavin. Iz pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je najprimernejši način obdelave tal neposredna oziroma direktna setev. Ta način obdelave v primerjavi z drugima dvema načinoma ne prihrani le časa in energije za obdelavo, ampak tudi v veliki meri zmanjšuje izpuste CO2 iz tal, ne glede na količino padavin in temperaturo. Sledi ji konzervirajoča obdelava tal, ki izboljšuje vse lastnosti konvencionalne obdelave tal. Povprečni letni izpusti so se zvišali pri oranju 4,71 μmol/m2 s, pri rahljanju 4,53 μmol/m2 s in pri direktni setvi 2,70 μmol/m2 s.
Keywords: obdelava tal, oranje, rahljalnik, direktna setev, izpusti CO2 iz tal
Published: 26.09.2014; Views: 1042; Downloads: 131
.pdf Full text (2,33 MB)

10.
VPLIV SISTEMA DIREKTNE SETVE KORUZE (Zea mays L.) NA USPEŠNOST ZATIRANJA PLEVELOV
Klemen Kaučič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Cilj študije je bil ugotoviti vpliv različnih sistemov setve koruze (S1, S2, …) na hitrost vznika koruze, pridelek in na uspešnost zatiranja plevelov. Primerjali smo sistem pridelave koruze odporne na herbicid cikloksidim s klasično setvijo (klasično oranje in setev; S1), z direktno setvijo v mrtvo zastirko (dead mulch; S2) in s setvijo v različne oblike negovane aktivne zastirke (living mulch; S3). Zastirko (mešanica mnogocvetne ljuljke in črne detelje) smo pustili nepokošeno (S3a) ali pa smo
Keywords: direktna setev / mrtva zastirka / aktivna zastirka / koruza / pleveli
Published: 13.08.2009; Views: 3563; Downloads: 348 
(1 vote)
.pdf Full text (5,12 MB)

Search done in 0.39 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica