| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
OKOLJEVARSTVENA DOVOLJENJA PO IPPC DIREKTIVI
Lea Grosek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Izboljšanje kakovosti okolja in varstva okolje je ena izmed temeljnih nalog Evropske unije. Za uresničitev tega cilja je bila med drugim sprejeta Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC direktiva). IPPC direktiva določa okvir celotnega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja okolja. Prinaša zahtevo po uveljavitvi okoljevarstvenih dovoljenj, ki se izdajajo pred začetkom obratovanja ali spremembi obratovanja naprav, ki povzročajo onesnaževanje večjega obsega. Vsebina okoljevarstvenega dovoljenja mora vsebovati ukrepe s katerimi se zagotovi visoka stopnja varstva okolja kot celote. Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, morajo naprave slediti razvoju najboljših razpoložljivih tehnik. Pri izbiri najboljših razpoložljivih tehnik je potrebno upoštevati geografski položaj obrata ter klimatske razmere. V dovoljenju morajo biti določene mejne vrednosti emisij za snovi, za katere je verjetno da jih bo posamezni obrat izpuščal v velikih količinah. Mejne vrednosti emisij temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnikah. Države članice morajo pogoje v dovoljenju redno preverjati in posodabljati. Zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju direktive IPPC, je bila leta 2010 sprejeta nova direktiva – Direktiva o industrijskih emisijah (IED direktiva), ki je združila sedem obstoječih direktiv s področja industrijskih emisij v eno samo.
Keywords: Celoviti nadzor in preprečevanja onesnaževanja okolja, IPPC direktiva, okoljevarstveno dovoljenje, najboljše razpoložljive tehnike, mejne vrednosti emisij, IED direktiva.
Published: 19.12.2014; Views: 1293; Downloads: 217
.pdf Full text (170,60 KB)

3.
UDELEŽBA JAVNOSTI PRI ODLOČANJU O POSEBNIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU AARHUŠKE KONVENCIJE IN ZVO-1
Monika Horvat, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu se posvečam osvetlitvi udeležbe javnosti pri odločanju o posebnih dejavnostih oziroma konkretnih posegih v okolje, ki svojo pravno podlago nosijo v prvem izmed treh sklopov drugega stebra Aarhuške konvencije. Aarhuška konvencija oziroma Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah predstavlja osnovo sodobne okoljske regulative in med drugim daje posebno težo krepitvi vloge javnosti in nevladnih organizacij pri reševanju okoljske problematike. Zagotavlja učinkovit model za zagotavljanje zaščite okolja in človekovih pravic ter daje izreden pomen ozaveščenosti in vključitvi javnosti v odločevalske procese z namenom večje preglednosti in odgovornosti delovanja organov javne oblasti. Sprva podajam zgodovinski okvir, znotraj katerega se je konec prejšnjega stoletja na doktrini trajnega razvoja začela intenzivno razvijati okoljevarstvena zakonodaja, katere del je tudi Aarhuška konvencija, katere podpisnica je že v samem začetku bila tudi Republika Slovenija. Nato podam oris posegov v okolje, kot izhajajo iz Zakona o varstvu okolja in jih površinsko predstavim z namenom grobega pregleda udeležbe javnosti v postopkih izdajanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj v slovenskem pravnem prostoru. Za tem se osredotočim na primerjavo slovenske pravne ureditve na področju udeležbe javnosti v postopkih za izdajo dovoljenja za konkreten poseg v okolje z Aarhuško konvencijo in pri tem spremljam implementacijo določb šestega člena konvencije v slovenski pravni red. Izhajajoč iz zahtev konvencije morajo namreč pogodbenice sprejeti potrebne zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev določb za izvajanje konvencije, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje, da se vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb konvencije. Za konec predstavim še različne pristope k opredeljevanju subjektov pravic skozi konvencijo in ZVO-1.
Keywords: Aarhuška konvencija, Zakon o varstvu okolja, udeležba javnosti, presoja vplivov na okolje, Direktiva PVO, Direktiva IPPC, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje, odločanje o posebnih dejavnostih
Published: 06.07.2015; Views: 834; Downloads: 99
.pdf Full text (700,12 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica