| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 220
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Srbski etnični nacionalizem v kontekstu razpada Jugoslavije
Maja Žižek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi poskušamo predstaviti vzroke za porast srbskega etničnega nacionalizma tik pred razpadom Jugoslavije in odgovoriti, ali je bil to dejavnik, ki je prispeval k razpadu Jugoslavije. Glavne razloge za vzpon etničnega nacionalizma ne bomo našli v starem potlačenem sovraštvu, ampak v delovanju politične elite, ki je poskušala izbrisati iz kolektivnega spomina obdobje sožitja, ko so narodi živeli v medsebojni harmoniji pod geslom »bratstva in enotnosti«. »Etnični manipulatorji« so vzpodbujali etnični nacionalizem skozi obujanje krivic, skozi demonizacijo, skozi psihologijo preganjanja in skozi instantno mitologizacijo ter tako uspeli mobilizirati množico za izvedbo določenih političnih projektov. Srbski nacionalizem se je konec osemdesetih pojavil kot revitalizacijsko gibanje in je nastopil kot mehanizem za zmanjševanje stresa, ko je nastopila politična in ekonomska kriza. V tem času sta se tudi pojavili dve različni opciji o prihodnosti Jugoslavije, federalistična (srbsko in črnogorsko vodstvo) in konfederalistična (slovensko in hrvaško vodenje). Nepremostljive razlike med dvema strujama so razdelile tako Jugoslovansko politično elito kot tudi državo. V okviru tega cilja so elite preko množičnih medijev sistematsko potencirale občutek ogroženosti s strani drugih republik; »zunanji sovražnik« je služil kot instrument notranje homogenizacije. Z intenzivno propagando so povzročeni občutki sovraštva do drugih narodov prerasli v sovražne akcije.
Keywords: diplomska dela, nacionalizem, memorandum, revitalizacijsko gibanje, mitologizacija, antibirokratska revolucija, homogenizacija, delovanje elit
Published: 10.11.2017; Views: 1198; Downloads: 278
.pdf Full text (750,46 KB)

5.
Mitsko v dramah Dominika Smoleta in Daneta Zajca
Marjana Florjan, 2005, undergraduate thesis

Abstract: Mitologija je zelo kompleksno podroĉje. Zaradi svoje pestrosti in veĉno aktualnih tem, ki se tiĉejo ţivljenja, privablja tiste, ki išĉejo odgovore na vprašanja o ţivljenju in njegovem smislu. S pomoĉjo izbranih mitoloških elementov, ki sem jih prouĉevala v dramskih tekstih Dominika Smoleta in Daneta Zajca, sem ţelela dobiti vpogled v njuno razmišljanje, interpretacijo ter vrednotenje mitskega izroĉila. Obenem pa poglobiti svoje znanje o skrivnostih mitološke simbolike. Pri raziskovanju sem spoznala tako kulturno kot tudi politiĉno ozadje, ki je vzpodbujalo avtorja/-e, da sta aktualno problematiko svojega ĉasa prestavila v nadĉasovni mitski prostor ter tako konflikt oĉistila vseh ideološko-politiĉnih ter druţbenih oznak, in ga predstavila kot obĉeĉloveški problem. Partijska politika povojnega ĉasa je namreĉ omejevala svobodo razmišljanja in govora ter obvladovala celotno kulturno-politiĉno podroĉje ter celo zasebnost posameznikov. Mitsko simboliko Smoletovih in Zajĉevih dram ter kulturno-politiĉno ozadje, ki je vplivalo na avtorja, da sta posegla v svet mita, sem objektivno opisala s pomoĉjo deskriptivne metode ter z zgodovinsko metodo pojasnila vzroke teh okolišĉin. S komparativno metodo sem med avtorjema primerjala razliĉnosti ter podobnosti vrednotenja mitološkega izroĉila ter njeno spreminjanje skozi zgodovino. Ugotovila sem, da nobeden od avtorjev ne verjame v mitsko resnico, obenem pa njene absolutnosti in resniĉnosti ne moreta zanikati. Dramatika zaradi osebnega razoĉaranja nad svetom, polnem vojn in nasilja, in ĉlovekom, ki sam kreira takšno ţivljenje, ne verjameta veĉ v uresniĉitev mitskega ţivljenja na zemlji. Kljub njunemu obupu nad ĉloveštvom pa lahko zatrdim, da sta oziroma da svoje pisateljsko poslanstvo izpolnjujeta – mitologijo oţivljata in njene resnice prenašata med ljudi.
Keywords: slovenska književnost, mitologija, Smole, Dominik, Zajc, Dane, mitsko, diplomska dela
Published: 10.11.2017; Views: 663; Downloads: 115
.pdf Full text (612,18 KB)

6.
Civilnopravni vidiki presoje predpostavk za pridobitev pravice do rokovanja z orožjem
Simeon Gönc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni civilnopravni vidiki presoje predpostavk za pridobitev pravice do rokovanja z orožjem. Temeljno vodilo pri sklepanju pravnih poslov v zasebnem pravu je svobodna volja pogodbenih strank. Avtonomija volje pa v nekaterih pogodbenih razmerjih trči ob zakonske omejitve volje, ki se jim stranke ne morejo ogniti. Pravni posli z orožjem so podvrženi takšnim omejitvam, ki jih prinašajo predpisi iz tako imenovane orožne zakonodaje. Zakon o orožju nam daje vpogled v razvrstitev in kategorizacijo orožja, vrste in pomen orožnih listin, pristojnosti državnih organov ter v pravice in obveznosti posameznikov, ki rokujejo z orožjem. Spoznali smo kakšne so splošne in posebne predpostavke pri sklepanju pravnih poslov ter njihov vpliv na avtonomijo volje.
Keywords: avtonomija volje, zakon o orožju, posebna skrbnost, prosti preudarek, diplomska dela
Published: 07.11.2016; Views: 1704; Downloads: 130
.pdf Full text (281,14 KB)

7.
Resnica - pravica v kazenskem postopku II.
Nataša Pešec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Hrbtenica vsakega sodnega postopka so dejstva in dokazi, ki vplivajo na ugotavljanje resnice historičnega protipravnega ravnanja. Način ugotavljanja je tisto, kar zaznamuje vsak sodni postopek in predvsem kazenskega. Ugotavljanje statusa pravne resnice ni povsem odvisno od tistega, kar se je v resnici zgodilo, ampak od pravil zakonodajalca, ki določa dokazno pravo, odvisno pa je tudi od veščin izvajanja dokazov. Razvoj pravosodnih sistemov danes kaže na mnoštvo teh pravil, institutov in akterjev, ki so vpeti v pravni postopek, posebno je pomembno delovanje teh na kazenskem področju, kjer gre za poseg v človekovo osebno svobodo. Kakšna pravila bo zasnovala posamezna država je odvisno od njenih namenov in ciljev, ki jih država kot oblast želi doseči. Pravila in postopki, ki jih kot oblast predpiše država, kažejo na to ali ta teži k sistemu reševanja sporov med državljani ali k sistemu izvajanja državne politike. Razumevanje delovanja takšnih pravil, postavljenih s strani države, ne moremo več obravnavati s stališča dveh zgodovinskih modelov akuzatornosti in inkvizitornosti, ampak moramo to razumevanje prikazati na sodobnih modelih delovanja pravosodja. Ti modeli postopkov, predvsem kazenskega prava slonijo na tipih državne oblasti, njene organizacijske ureditve in njene funkcije. Prednost takšnega poznavanja sodobnih modelov pravosodja, nam da enostavno in logično razlago za uporabo točno določenih pravil, institutov ali postopkov posamezne države, hkrati pa ne prezre tudi zgodovinskega vidika, ki je prav tako logično pojasnjen. V sodobni kompleksnosti pravosodja, lahko na tak način bolje razumemo način izvajanja sodnih obravnav, uporabo določenih institutov, njihov razvoj v določenem tipu oblasti in vpetost različnih akterjev v službi postopka, ne glede na državo, v kateri se kazenski postopek izvaja. Z vse večjim razvojem in logistiko populacije, narašča vse več različnih kaznivih dejanj, ki se v državah različno obravnavajo, vse bolj pa terjajo tudi sodelovanje ne le na mednarodni ravni ampak tudi v svetovnem merilu. Ugotovljena resnica o kaznivem dejanju v eni državi, ne bo enaka ugotovljeni resnici istega kaznivega dejanja v drugi državi. Kot prvo je zato potrebno razumevanje delovanja kazenskega pravosodja oziroma natančneje razumevanje ciljev in namenov določene države. Sodobni modeli delovanja pravosodja nam tako dajejo jasen vpogled v delovanje sodišč in njihov namen pri uporabi določenih institutov. Ker so ti modeli primerni tudi za širšo razlago obsežnih in kompleksnih sodnih postopkov, lahko služijo kot temelj razumevanja delovanja pravnega sistema tudi v prihodnosti in za katerokoli državo. Zato sem v diplomski nalogi z opisno oziroma deskriptivno metodo, s študijem različne literature, predvsem pa Mirjana Damaške, ki predstavlja edinstven sodobni model za razumevanje pravosodja, predvsem kazenskega področja, najprej predstavila pojem reaktivistične in aktivistične države, kakšno vlogo lahko ima tip državne oblasti pri zastavljanju (kazenskih) pravil pravosodja in kaj ji daje to pravico. Nadalje sem predstavila zunanje vplive in njihove spremembe, ki so ključni pri zastavljanju pravil glede na namene in cilje države. Ti cilji pa nadalje vplivajo na delovanje pravosodja in s tem v povezavi sem predstavila mešan tip aktivističnega in reaktivističnega pravosodja. V drugem delu tretjega poglavja sem opisala posamezne tipe državne oblasti in tipe pravosodja, kakšni so njihovi vplivi pri obravnavi (protipravnega) dogodka. Tako si lahko bolj predstavljamo kako posamezni instituti delujejo v posameznih tipih državne oblasti. V poglavju štiri in pet sem predstavila ugotavljanje resnice skozi (kazenski) postopek v aktivističnih in reaktivističnih državah ter njihove postopke dokazovanja, ki so odvisni od tega ali država teži k modelu reševanja sporov ali k modelu izvajanja državne politike. Tako sem ob koncu potrdila začetno tezo diplome, da se je iskanje resnice vedno ravnalo po oblasti, ki je zastavila njene meje. Diplomsko delo sem zaključila s sklepnimi mislimi o izrednem doprinosu Mirjana Damaške, ki je na enostaven način predstavil vpogled in razumevanje v raznolikost (kazenskih) sodnih sistemov različnih držav in s končno mislijo John H. Langbeina; »Verjamem, da bomo v modernem kontinentalnem kazenskem postopku našli model, ki se mu ni mogoče upreti.« Morda smo z delom Mirjana Damaške na pravi poti.
Keywords: kazensko procesno pravo, sodobni modeli pravosodja, aktivistična država, reaktivistična država, oblike državne oblasti, kaznivo dejanje, ugotavljanje resnice, ugotavljanje dejstev, tipi pravosodja, diplomska dela
Published: 02.11.2016; Views: 1928; Downloads: 159
.pdf Full text (878,53 KB)

8.
9.
Dramski repertoar mariborskega gledališča v času od konca prve svetovne vojne do danes
Dejan Pukšič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Dramski repertoar mariborskega gledališča v času od konca prve svetovne vojne do danes z odmevnejšimi predstavami razlaga repertoarno politiko dramskega gledališča v Mariboru po obdobjih, ki predstavljajo prva gledališka iskanja, povrnitev in utrditev statusa slovenskega gledališča po nacistični okupaciji, ideološke vdore v kulturo v turbulentnih šestdesetih, izgubo temeljne avtoritete v kriznih osemdesetih in iskanje novega pogona v revolucionarnih devetdesetih in različnih pritiskov osvobojeno sedanjost. Dramski repertoar mariborskega gledališča v času od konca prve svetovne vojne do danes ni le historično-deskriptivna analiza posameznih gledaliških odrskih realizacij, je tudi literarna in gledališko kritična interpretacija repertoarnega izbora ter razjasnitev mnogih vplivov, ki so kreirali širši družbeni (kulturni, politični) kontekst, v njem pa tudi mariborsko gledališče in njegovo zgodovino. Delo je prispevek k bogati mariborski gledališki tradiciji in poklon Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob praznovanju devetdesetletnice uradnega obstoja.
Keywords: gledališče, Maribor, drama, repertoar, kulturna zgodovina, kulturna politika, diplomska dela
Published: 10.07.2015; Views: 877; Downloads: 44
URL Link to full text

10.
Slovenski izseljenci v Viktoriji
Miha Koderman, 2007, undergraduate thesis

Keywords: zgodovina, Slovenci, izseljenci, migracije, Avstralija, Viktorija, diplomska dela
Published: 10.07.2015; Views: 1589; Downloads: 84

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica