| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 58
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Analiza stripa kot didaktičnega pripomočka pri delu z nadarjenimi dijaki pri predmetu zgodovina : magistrsko delo
Jure Čufer, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi bomo analizirali učinkovitost stripa kot didaktičnega pripomočka pri delu z nadarjenimi dijaki. Učna tema, ki jo bomo prek stripa obravnavali, je Hladna vojna. V teoretičnem delu bomo s pomočjo znanstvene in strokovne literature opredelili, kdo so nadarjeni dijaki in kako jih identificiramo, predstavili bomo načine dela z njimi in se podrobneje posvetili dijakom, nadarjenim za zgodovino. Opredelili bomo tudi zakonitosti stripa, ga predstavili kot didaktični pripomoček in predstavili učno temo Hladna vojna. Empirični del magistrske naloge bomo opravljali na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju z nadarjenimi dijaki četrtih letnikov pri zgodovini. V raziskovalnem delu bo na podlagi pedagoške neeksperimentalne metode in analize stripa načrtovano, izvedeno in evalvirano učno delo uporabe stripa kot didaktičnega pripomočka za usvajanje zgodovinske učne vsebine hladne vojne z nadarjenimi dijaki četrtih letnikov Gimnazije Franceta Prešerna Kranj. S pomočjo anketnega vprašalnika »Strip kot didaktični pripomoček pri pouku zgodovine za nadarjene dijake v četrtem letniku gimnazije pri učni temi Hladna vojna« in analize odgovorov nadarjenih dijakov četrtih letnikov bo v nalogi pridobljeno mnenje sodelujočih v pedagoškem eksperimentu o uporabi stripa kot didaktičnega pripomočka pri obravnavi učne teme Hladna vojna. Sledila bo analiza mnenj nadarjenih dijakov in evalvacija opravljenega dela. Sklepne ugotovitve bomo osnovali na podlagi celotnega didaktičnega procesa.
Keywords: zgodovina, nadarjeni dijaki, didaktični pripomoček, strip
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 89; Downloads: 18
.pdf Full text (2,21 MB)

2.
Izkušnje nadarjenih mladostnikov s svojo »oznako nadarjenosti« : magistrsko delo
Petra Marčič Najžar, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo želeli raziskati, kakšne izkušnje imajo dijaki, ki so bili identificirani kot nadarjeni učenci/dijaki, s svojo oznako »nadarjenosti«. Želeli smo pridobiti vplogled v njihovo razmišljanje o svoji prepoznavnosti kot nadarjen dijak. V teoretičnem delu smo opredelili nadarjenost v veljavnih zakonih, predstavili načine odkrivanja nadarjenih dijakov v srednji šoli, ter podrobneje opisali same značilnosti nadarjenih dijakov. Dotaknili smo se težav nadarjenih dijakov v socialnem okolju, ter opisali delo z nadarjenimi dijaki v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, v katerem je sodelovalo deset dijakov srednje šole. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Pridobljene podatke smo analizirali s kvalitativno analizo podatkov. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je večina dijakov, ki so identificirani kot nadarjeni dijaki, zadovoljna s svojo oznako »nadarjenosti«. Dijaki, ki so sodelovali v raziskavi, ugotavljajo, da svojega potenciala ne izkoristijo tako, kot bi ga lahko, še vedno pa menijo, da si svojo opredelitev nadarjenega dijaka zaslužijo. Kljub neizkoriščanju svojega potenciala nadarjeni dijaki niso pripravljeni vložiti več truda v razvijanje lastnih talentov in izražajo zadovoljstvo z dano situacijo. Večina jih tako izraža zelo nizko motivacijo za razvijanje svoje nadarjenosti kljub priložnostim in spodbudam, ki jih prejemajo v svojem okolju.  
Keywords: nadarjenost, dijaki, motivacija, polstrukturirani intervju
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 199; Downloads: 72
.pdf Full text (1,11 MB)

3.
Model za oceno scenarijev za povečanje digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v republiki sloveniji
Srečko Zakrajšek, 2021, doctoral dissertation

Abstract: V doktorskem delu smo raziskovali možnosti za pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v slovenski splošni gimnaziji. Digitalne kompetence sodijo med najbolj nujne kompetence v sodobni družbi in šola ima pri pridobivanju le-teh pomembne naloge. Pripravili smo različne scenarije, ki omogočajo povečanje (pridobivanje) digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v Republiki Sloveniji, ter jih ocenili z modelom, ki smo ga razvili po metodi DEX (Decision EXpert), ki je večkriterijska, hierarhična, kvalitativna metoda za modeliranje odločitvenega znanja, in s programom DEXi. Ta model omogoča oceno primernosti in učinkovitosti izobraževalnih scenarijev za pridobivanje digitalnih kompetenc in upošteva tudi posebnosti v različnih okoljih. V modelu smo pripravili, strukturirali in medsebojno povezali različne atribute, ki vplivajo na pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc. Pri izbiri atributov in izdelavi kriterijev so nam pomagali eksperti iz slovenskih izobraževalnih institucij, pri validaciji modela pa so sodelovali strokovnjaki iz slovenskih splošnih gimnazij. Ustreznost modela smo validirali z anketiranjem strokovnjakov iz gimnazij in ugotovili, da popolnoma dosega načrtovane zahteve. Opravili smo tudi oceno izvedbe programa posameznih gimnazij s stališča pridobivanja in povečanja digitalnih kompetenc dijakov in to v času pred prehodom na poučevanje na daljavo in v času poučevanja na daljavo ter tudi pri tej raziskavi ugotovili, da model ustrezno oceni stanje in spremembe in da se je v času prehoda šolanja na daljavo pridobivanje digitalnih kompetenc v splošnih gimnazijah izboljšalo za približno eno oceno na lestvici od 1 do 5.. Z modelom je mogoče zelo dobro oceniti različne scenarije in je lahko v pomoč pri uvajanju in optimizaciji sistema, ki omogoča pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v gimnaziji. Z ustrezno dopolnitvijo bi bilo model mogoče uporabiti tudi za ocenjevanje izobraževalnih scenarijev drugih izobraževalnih ustanov.
Keywords: digitalne kompetence, izobraževalni scenarij, gimnazija, dijaki, hierarhični model, DEX
Published in DKUM: 08.06.2022; Views: 322; Downloads: 53
.pdf Full text (5,21 MB)

4.
Primerjava življenjskega sloga študentov in dijakov z vidika gibalne dejavnosti, prehranskih in spalnih navad : magistrsko delo
Lara Korez, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti življenjski slog študentske populacije in življenjski slog dijakov ter iz pridobljenih podatkov analizirati primerjavo življenjskega sloga med omenjenima skupinama merjencev in ugotoviti morebitna razhajanja. V raziskavo je bilo vključenih 164 dijakov in 235 študentov. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS. Analizirali smo jih s pomočjo frekvenčnih distribucij (f, f %), χ2-preizkusa in t-testa za neodvisne vzorce. Rezultati raziskave so pokazali tako razlike kot podobnosti med omenjenima populacijama. Razlike so bile ugotovljene na področju pogostosti gibalno-športne dejavnosti v okviru pedagoškega procesa, časa sedenja, prehranjevanja, pogostosti pasivnega kajenja in opijanja. Večjih razlik ni bilo zaznanih na področju prostočasne gibalno-športne dejavnosti, vnosa tekočine, pogostosti kajenja in pitja alkoholnih pijač. Podobnosti so bile prav tako zaznane v skrajšanem času spanja med izpitnim obdobjem, pisnimi in ustnimi ocenjevanji v primerjavi z obdobjem brez izpitov, pisnih in ustnih ocenjevanj, v prisotnosti elektronskih naprav v spalnem prostoru, uporabi le-teh pred spanjem in v zavedanju negativnega vpliva modre svetlobe elektronskih naprav na kakovost spanja.
Keywords: življenjski slog, dijaki, študenti, telesna dejavnost, zdravo prehranjevanje, razvade, spanje
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 640; Downloads: 116
.pdf Full text (1,46 MB)

5.
Osveščenost srednješolcev o preprečevanju okužb s hpv
Nuša Krošl, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Humani papilomavirusi so virusi, ki povzročajo okužbo spolovil, rodil in zadnjika. Poznamo več kot 100 različnih genotipov humanega papilomavirusa. Nevarni so za ženske in moške. Okužba lahko privede tudi do rakavih obolenj. Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo, ki je povezana s filozofijo pozitivizma ter deskriptivno raziskovalno metodo. Rezultate raziskave smo dobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika preko aplikacije 1KA. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistične metode. Za analizo smo uporabili program Microsoft Excel. Rezultate anketnega vprašalnika smo predstavili besedno ter grafično. Ugotovili smo, da srednješolci slabo poznajo okužbe, povzročene s humanimi papilomavirusi. Delež cepljenih srednješolcev proti humanemu papilomavirusu je nizek. Še vedno se med srednješolci pojavljajo napačne informacije o pomenu cepljenja ter prepričanje, da sta cepivo in okužba zgolj problem žensk. Z dobro osveščenostjo lahko zmanjšamo in omejimo širjenje okužbe s humanimi papilomavirusi. Na to lahko vplivajo predvsem zdravstveni delavci z zdravstveno vzgojo ter promocijo cepljenja. Ker se virus prenaša predvsem med mladimi, je smiselna informiranost in izobraževanje pri otrocih in mladini o humanem papilomavirusu ter o pomenu cepljenja za oba spola.
Keywords: humani papilomavirus, dijaki, cepljenje
Published in DKUM: 30.06.2021; Views: 484; Downloads: 108
.pdf Full text (1,49 MB)

6.
Povezanost velikih pet faktorjev osebnosti in samokontrole z akademsko nepoštenostjo med dijaki in študenti
Elena Vižintin, 2019, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se akademska nepoštenost pri dijakih in študentih povezuje z osebnostnimi značilnostmi v okviru teorije »velikih pet« (ekstravertnost, sprejemljivost, nevroticizem in vestnost), znotraj vestnosti me je zanimala še povezanost akademske nepoštenosti z njeno poddimenzijo – samokontrolo. Dodatno so bile preverjene tudi povezave z demografskimi spremenljivkami (spol, stopnja šolanja in smer šolanja). V raziskavi je sodelovalo 222 dijakov in študentov različnih študijskih smeri, ki so izpolnili Vprašalnik velikih pet BFI, Vprašalnik samokontrole BSCS, Vprašalnik akademske nepoštenosti ADI ter Vprašalnik z demografskimi podatki. Rezultati so pokazali, da se tisti posamezniki, ki so manj sprejemljivi, manj čustveno stabilni, bolj ekstravertni in manj vestni, se pogosteje vključujejo v dejanja akademske nepoštenosti, znotraj vestnosti se je kot pomembna pokazala tudi nizka stopnja posameznikove samokontrole. V okviru demografskih spremenljivk so se pokazale razlike glede na spol, stopnjo šolanja in starost v smeri, da so dijaki/dijakinje, moški in dijaki/študenti poslovnih ved bolj akademsko nepošteni v primerjavi s študenti, ženskami in dijaki/študenti drugih, neposlovnih ved. Raziskava je ena izmed prvih na slovenskih tleh, ki se osredotoča na povezanost osebnosti in akademske nepoštenosti, ključna pa je predvsem za ozaveščanje problematike pojava akademske nepoštenosti, ki se je pokazala kot zelo pogosta.
Keywords: akademska nepoštenost, osebnost, velikih pet, samokontrola, dijaki, študenti.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1474; Downloads: 303
.pdf Full text (1,21 MB)

7.
Karierni razvoj dijakov na področju srednjega strokovnega izobraževanja v Biotehniškem centru Naklo
Veronika Gorjanc, 2019, master's thesis

Abstract: Gradnja in oblikovanje kariere posameznika je v današnjem času vseživljenjski proces, ki ga je potrebno skrbno načrtovati. Ker smo v času velikih družbenih in gospodarskih sprememb, se od posameznika pričakuje veliko motiviranosti, energije, vztrajnosti, predvsem pa dobra prilagodljivost za trg dela, tako na področju strokovnega znanja kot osebnostnih lastnosti in kompetenc. Zaradi sprememb na trgu dela je potrebno že v srednji šoli dijakom pomagati in jih usmerjati pri oblikovanju in razvoju kariere tudi s pravo izbiro delodajalca, pri katerem bodo opravljali praktično usposabljanje z delom in pridobivali nova strokovna znanja, veščine in razvijali kompetence. To jim bo lahko pomagalo pri večji konkurenčnosti in uspešnem participiranju na trgu dela, ki je danes zelo nepredvidljiv in spremenljiv. Na osnovi teoretičnih spoznanj smo v empiričnem delu naloge med dijaki srednjega strokovnega izobraževanja izvedli raziskavo o gradnji kariere v Biotehniškem centru Naklo, ki so že imeli izkušnjo z opravljanjem praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali starost dijakov vpliva na pričetek gradnje kariere in na zavedanje o tem, da lahko na praktičnem usposabljanju pridobivajo nova znanja in spretnosti, ki jim bodo v pomoč pri oblikovanju njihove kariere. Pri tem smo želeli od dijakov dobiti povratno informacijo o zavedanju pomembnosti ključnih kompetenc in poznavanju vsebin kariernih centrov. Rezultati raziskave so pokazali, da je eden od temeljnih gradnikov kariere dijakov praktično usposabljanje pri delodajalcih, pri katerih dijaki pridobivajo nova znanja, spretnosti in kompetence, ki so pomembne pri njihovi nadaljnji karieri. Na podlagi raziskave, ki je pokazala, da bi dijaki uporabljali aktivnosti kariernega centra in pregleda različne strokovne literature ter različnih že vzpostavljenih kariernih centrov po Sloveniji, smo podali tudi model kariernega centra, ki bi ga vzpostavili v Biotehniškem centru Naklo, kot pomoč pri povezovanju dijakov in delodajalcev.
Keywords: - kariera, - karierni center, - dijaki, - trg dela, - praktično usposabljanje z delom.
Published in DKUM: 16.10.2019; Views: 645; Downloads: 123
.pdf Full text (2,29 MB)

8.
Poznavanje pregovorov med srednješolci na Gorenjskem in Štajerskem
Janja Sterle, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so bili obravnavani poznavanje, raba in razumevanje pregovorov med srednješolci in srednješolkami različnih izobraževalnih programov (gimnazija, zdravstvena nega, strojništvo, predšolska vzgoja) ter v različnih regijah (na Gorenjskem in Štajerskem). Zanimalo me je, ali glede na smer izobraževanja in regijo, v kateri se izobražujejo, med njimi prihaja do razlik. V teoretičnem delu sta bila predstavljena paremiologija in njen razvoj, v empiričnem delu pa so bili najprej pregledani temeljni dokumenti za pouk slovenščine, tj. učni načrt za gimnazije oziroma katalogi znanja za programe zdravstvena nega, strojništvo in predšolska vzgoja. Raziskano je bilo, na katerih mestih učnega načrta oziroma kataloga znanja se pojavi obravnava pregovorov, na primeru učbeniških kompletov Na pragu besedila 1–4 in Branj 1–4 pa tudi, ali so naloge in vprašanja vezana tudi na pregovore ter ali so ti uporabljeni npr. kot naslovi poglavij oziroma učnih sklopov. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo preverjeno, kako dijaki in dijakinje izbranih šol spoznavajo pregovore, kakšno je njihovo poznavanje pregovorov iz t. i. paremiološkega optimuma in katere pregovore uporabljajo. Rezultati so pokazali, da so imeli anketiranci in anketiranke težave pri opredeljevanju izraza pregovor, da pogosto niso ločevali pregovorov od drugih paremioloških enot, zlasti rekov in frazemov, da so imeli težave tudi pri prepoznavanju konkretnega pregovora v sobesedilu in pojasnjevanju njegovega pomena. Kljub temu pa je opazno, da med srednješolci in srednješolkami prevladuje pozitiven odnos do pregovorov. Pri poznavanju, rabi in razumevanju pregovorov ni bilo opaženih bistvenih razlik glede na smer izobraževanja in regijo.
Keywords: pregovor, paremiologija, dijaki in dijakinje, Gorenjska, Štajerska.
Published in DKUM: 27.08.2019; Views: 712; Downloads: 82
.pdf Full text (1,88 MB)

9.
Odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela
Monika Kostanjšek, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s šolskim svetovalnim delom na srednjih šolah. Zanimalo nas je, kakšna je vloga šolske svetovalne službe na srednjih šolah, katere so njene naloge, kakšne so posebnosti svetovanja srednješolcem ter kakšne so izkušnje in odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela. Pri šolskem svetovalnem delu na srednjih šolah je v ospredju poklicna orientacija in svetovanje dijakom pri prehajanju na naslednjo stopnjo izobraževanja ter reševanje različnih življenjskih težav. Šolski svetovalni delavci se pogosto poslužujejo neposrednih oblik pomoči, s katerimi se dijakom pomagajo spoprijemati s številnimi spremembami in težavami, s katerimi se srečujejo v obdobju mladostništva. V empiričnem delu nas je zanimalo šolsko svetovalno delo z vidika dijakov. Namen raziskave, ki smo jo opravili na sedmih srednjih šolah in je zajemala 376 dijakov, je bil ugotoviti, kakšen je odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela in kakšne izkušnje imajo z njim. S pomočjo Mann-Whitneyevega U-preizkusa in 2 – preizkusa smo iskali razlike glede na spol in vrsto šole. Ugotovili smo, da so tako gimnazijci kot dijaki srednjih poklicnih in strokovnih šol dobro seznanjeni z delom šolske svetovalne službe, vendar se redko poslužujejo njene pomoči. Dijaki šolsko svetovalno službo dojemajo kot pomemben del šolskega okolja, vendar se pri iskanju pomoči pogosteje zatekajo k vrstnikom ali staršem.
Keywords: šolsko svetovalno delo, svetovalna služba, srednja šola, mladostništvo, dijaki
Published in DKUM: 12.06.2018; Views: 1396; Downloads: 192
.pdf Full text (926,13 KB)

10.
Preživljanje prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol
Petra Tomšić, 2017, master's thesis

Abstract: V okviru pričujoče magistrske naloge smo preučili oblike in načine preživljanja prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol glede na spol, starost, socioekonomski status, šolski uspeh, lokacijo bivanja (bivanje v dijaškem domu ali družini), subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem in glede na samoocenjeno zdravje. Na podlagi teoretičnega dela naloge lahko povzamemo, da je prosti čas pomembno življenjsko področje, vir možnosti, svobode in izobraževanja, ki potencialno omogoča celovit razvoj posameznika na umskem, čustvenem, moralnem, socialnem, telesnem in osebnostnem področju. V pričujoči magistrski nalogi smo analizirali, v kolikšni meri mladostniki izkoriščajo priložnosti, ki jim jih potencialno omogoča prosti čas. Skladno s tem, so nas zanimali najpogostejši načini preživljanja prostega časa med mladimi. Naš namen je bil ugotoviti, ali med dijaki, ki so v času šolanja nastanjeni v dijaškem domu in dijaki, ki v času šolanja bivajo doma, obstajajo razlike v preživljanju prostega časa. Dijaški domovi so namreč institucije, ki ob skrbno premišljeni organizaciji nudijo dijakom različne strukturirane prostočasne aktivnosti, ki omogočajo izobraževanje, razvedrilo in sprostitve. Podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo enostavnega priložnostnega vzorca dijakov mariborskih srednjih šol (N = 332). Na osnovi empirične raziskave smo ugotovili, da so med mariborskimi dijaki najpogostejši načini preživljanja prostega časa znotraj dejavnosti pasivnega značaja, kot so poslušanje glasbe, uporaba spletnih omrežji, pogovarjanje po telefonu ter druženje s prijatelji. Med dijaki, nastanjenimi v dijaškem domu in tistimi, ki prebivajo doma, ne ugotavljamo razlik v načinih preživljanja prostega časa. Rezultati analiz kažejo, da med spoloma ni statistično značilnih razlik v pogostosti ukvarjanja s športnimi aktivnosti in pogostosti obiskovanja lokalov. Naša raziskava je potrdila statistično značilne razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja s nestrukturiranimi dejavnosti. Rezultati so pokazali tudi, da ni statistično značilnih razlik med različno starimi mladostniki v pogostosti ukvarjanja s športnimi dejavnostmi. Raziskava je potrdila statistično značilno povezanost med pogostostjo obiskovanja kulturnih prireditev in socioekonomskim statusom. Izsledki raziskave kažejo statistično značilno pozitivno povezanost med šolskim uspehom in pogostostjo ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti. Po drugi strani rezultati analiz ne kažejo statistično značilne povezanosti pogostosti ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti in lokacijo bivanja in s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem. Ugotovljena je bila statistično značilna negativna povezanost med vrstniškimi prostočasnimi aktivnosti in šolskim uspehom. Rezultati analiz kažejo tudi statistično značilno pozitivno povezanost med športnimi aktivnosti in samoocenjenim zdravjem. Pričujoče magistrsko delo omogoča vpogled v prostočasne aktivnosti dijakov mariborskih srednjih šol. Rezultati raziskave odpirajo nova vprašanja o težavah in potrebah mladih za bolj aktivno preživljanje prostega časa.
Keywords: prosti čas, dijaki, prostočasne aktivnosti, dijaški dom, pasivni in aktivni prosti čas, mariborske srednje šole
Published in DKUM: 11.08.2017; Views: 1517; Downloads: 305
.pdf Full text (1,42 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica