1. Izzivi strokovnih delavcev pri delu z dijaki s posebnimi potrebami : magistrsko deloMeta Berlič, 2025, master's thesis Abstract: Področje dijakov s posebnimi potrebami v srednješolskem izobraževanju v Sloveniji ostaja slabo raziskano, saj se strokovna obravnava večinoma osredotoča na zgodnjo obravnavo ter osnovnošolsko izobraževanje. Posledično so prilagoditve v srednjih šolah pogosto neposredno prenesene iz osnovne šole, čeprav novo okolje zahteva drugačne pristope.
Namen raziskave je bil preučiti, kako srednje šole prilagajajo okolje dijakom s posebnimi potrebami in s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo strokovni delavci.
V teoretičnem delu so predstavljeni zakonski okvir, pomen inkluzije, individualizirani programi in potreba po strokovni podpori.
V empiričnem delu smo ugotovili, da se dijaki vključujejo v različne programe glede na vrsto in stopnjo motnje, prilagoditve pa so najpogosteje podaljšan čas, prilagojena gradiva in prostorske spremembe. Glavne težave, ki jih navajajo strokovni delavci, so dodatna obremenitev, pomanjkanje časa in strokovne usposobljenosti.
Rezultati potrjujejo potrebo po celostnem, individualiziranem pristopu, ter večji podpori strokovnim delavcem za uspešno vključevanje dijakov s posebnimi potrebami v srednješolski prostor.
Keywords: dijaki s posebnimi potrebami, srednješolsko izobraževanje, prilagoditve, individualiziran program, strokovni delavci
Published in DKUM: 19.09.2025; Views: 0; Downloads: 21
 Full text (1,31 MB) |
2. Etične dileme pri poučevanju dijakov srednje zdravstvene šole Ljubljana na praktičnem pouku pod nadzorom mentorjaDomen Eržen, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako dijaki doživljajo etične dileme, s katerimi se soočajo med praktičnim poukom v kliničnem okolju in kakšno vlogo imajo mentorji glede pomoči dijakom pri reševanju teh izzivov. Metode: Raziskava je bila izvedena z uporabo kombinacije kvalitativnih in kvantitativnih metod. Glavno raziskovalno orodje je bil anketni vprašalnik, ki je zajemal 5 ključnih področij: odnosi med mentorji in dijaki, kakovost izobraževalne prakse, varnost pacientov, odgovornost mentorjev ter odnos dijakov do pacientov in napak. V raziskavi je sodelovalo 71 dijakov 3. in 4. letnika Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki so delili svoje izkušnje in mnenja o praktičnem pouku. Rezultati: Analiza rezultatov kaže, da večina dijakov (69 %) odnose z mentorji ocenjuje kot dobre ali odlične, vendar 24 % dijakov izpostavlja potrebo po izboljšanju komunikacije in večji vključenosti dijakov v proces izobraževanja. Na področju mentorjevega nadzora nad varnostjo pacientov smo ugotovili zadovoljstvo dijakov, vendar tudi potrebo po večji doslednosti mentorja, saj je povprečna ocena znašala 3,94. Pomembno je bilo izpostavljeno tudi mentorjevo spodbujanje empatije in komunikacijskih veščin, kar dijaki ocenjujejo z visoko povprečno oceno 4,25. Kljub temu so opozorili na potrebo po sistematičnejšem pristopu k poučevanju etike. Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da je nujno okrepiti usposabljanje mentorjev na področju etičnih dilem, izboljšati metode poučevanja o etiki in komunikaciji ter standardizirati kakovost praktičnega pouka. Priporočila vključujejo večje vključevanje dijakov v proces odločanja, večji poudarek na simulacijah in praktičnih primerih ter ustvarjanje varnega okolja za obravnavo napak, ki jih storijo dijaki.
Keywords: etične dileme, dijaki, zdravstvena nega, napake v zdravstvu, mentor
Published in DKUM: 25.04.2025; Views: 0; Downloads: 52
Full text (1,23 MB) |
3. Analiza načina potovanja dijakov v šolo : magistrsko deloPetra Serdinšek, 2024, master's thesis Abstract: Promet predstavlja ključni del gospodarstva, velik del prometa pa zajema prav prihod v šolo in domov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako dijaki Srednje prometne šole Maribor trenutno najpogosteje prihajajo v šolo, kateri dejavniki vplivajo na njihove odločitve, kakšno je njihovo dojemanje umestitve kolesarjev v promet in pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni v šolo prihajati s kolesom. Analizirali smo tudi dejavnike, ki vplivajo na izbiro avtomobila kot primarno modaliteto za prihod v šolo, in dejavnike, ki vplivajo na možnost menjave avtomobila za drugo modaliteto. V analizo je bilo vključenih 310 dijakov od prvega do četrtega letnika.
Keywords: dijaki, mobilnost, trajnost, prihod v šolo
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 17
Full text (3,08 MB) |
4. Izobraževanje na daljavo z vidika učencev osnovnih šol, dijakov in študentovGloria Rakovec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo zajema področje izobraževanja na daljavo z vidika učencev osnovnih šol, dijakov in študentov. Osredinja se predvsem na vidike in mnenja učencev, dijakov in študentov o izobraževanju na daljavo v primerjavi z tradicionalnim šolanjem. Raziskali smo, katere so prednosti in slabosti izobraževanja na daljavo z vidika učencev, dijakov in študentov v primerjavi z izobraževanjem v živo, za katera področja izobraževanja učenci, dijaki in študentje menijo, da je izobraževanje na daljavo nekoliko primernejše in za katera ne, ter kateri način izobraževanja je za učence, dijake in za študente lažji, izobraževanje na daljavo ali neposredno v živo. V okviru diplomskega dela smo izvedli anonimno anketo na osnovni in srednji šoli ter na fakulteti na Gorenjskem.
Keywords: izobraževanje na daljavo, učenci osnovnih šol, dijaki, študentje
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 30
Full text (722,07 KB) |
5. Pedagoško - organizacijski model izobraževanja na daljavo v slovenskem srednješolskem izobraževanju : doktorska disertacijaAlenka Ambrož Jurgec, 2024, doctoral dissertation Abstract: Naloga je nastala kot odziv na probleme izobraževanja dijakov športnikov na daljavo. Predstavljene so analize učnega uspeha in čas šolanja za tiste dijake športnike, ki se večinoma ali v celoti izobražujejo na daljavo, podani so predlogi za izboljšavo učnega procesa.
Učitelji so pokazali naklonjenost novemu informacijskemu sistemu, ki bi sistematično vodil dijaka skozi učni proces.
Tako je nastala aplikacija MAJ, ki omogoča natančno spremljanje dijakovega dela, princip semaforja deluje stimulativno in bo v pomoč dijakom in učiteljem.
Keywords: pedagoško-organizacijski model, izobraževanje na daljavo, dijaki športniki, aplikacija MAJ, učitelji, semafor
Published in DKUM: 19.02.2024; Views: 455; Downloads: 75
Full text (3,67 MB) |
6. Učinki izobraževanja na daljavo med mladimi v času pandemije : diplomsko deloNiki Kodrič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je preučevalo učinke izobraževanja na daljavo na dijake in študente v starosti 15–25 let. Ugotovitve raziskav kažejo, da se je medsebojna komunikacija prilagodila s pomočjo družbenih omrežij in aplikacij za seje. Kljub težavam zaradi neenakih pogojev in različnih izkušenj težave niso bile pogoste ali hude. Rezultati anket in intervjujev kažejo, da je izobraževanje na daljavo v času pandemije covida-19 potekalo relativno dobro, pri čemer so se posamezniki prilagajali glede na svoje osebne okoliščine.
Keywords: izobraževanje na daljavo, dijaki, študentje, komuniciranje, socialna izključenost
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 430; Downloads: 39
Full text (683,26 KB) |
7. Delo z nadarjenimi dijaki: študija primera, strip kot učni pripomoček pri predmetu geografija : študija primera, strip kot učni pripomoček pri predmetu geografijaJure Čufer, 2023, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali učinkovitost stripa kot učnega pripomočka pri delu z nadarjenimi dijaki. Učna tema, ki smo jo prek stripa obravnavali, so Podnebne spremembe. V teoretičnem delu smo s pomočjo znanstvene in strokovne literature opredelili, kdo so nadarjeni dijaki, kako jih identificiramo, predstavili smo načine dela z njimi in se podrobneje posvetili dijakom, nadarjenim za geografijo. Opredelili smo tudi zakonitosti stripa, ga predstavili kot učni pripomoček in predstavili učno temo Podnebne spremembe. Empirični del magistrske naloge smo opravljali na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju z nadarjenimi dijaki prvih letnikov pri pouku geografije. V raziskovalnem delu smo na podlagi pedagoške kavzalne eksperimentalne metode in študije primera načrtovali, izvedli in evalvirali učno delo uporabe stripa kot učnega pripomočka za usvajanje geografske učne vsebine podnebnih sprememb z nadarjenimi dijaki prvih letnikov Gimnazije Franceta Prešerna Kranj. S pomočjo anketnega vprašalnika »Analiza stripa kot učnega pripomočka za nadarjene dijake pri obravnavi učne teme Podnebne spremembe« in analize odgovorov nadarjenih dijakov prvih letnikov smo pridobili mnenje sodelujočih v raziskavi o uporabi stripa kot učnega pripomočka pri obravnavi učne teme Podnebne spremembe. Na podlagi odgovorov smo sklenili, da je strip učinkovit didaktični pripomoček in bi ga bilo vredno uporabiti tudi pri drugih učnih vsebinah.
Keywords: geografija, nadarjeni dijaki, učni pripomoček, strip
Published in DKUM: 14.07.2023; Views: 435; Downloads: 67
Full text (6,98 MB) |
8. Analiza stripa kot didaktičnega pripomočka pri delu z nadarjenimi dijaki pri predmetu zgodovina : magistrsko deloJure Čufer, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi bomo analizirali učinkovitost stripa kot didaktičnega pripomočka pri delu z nadarjenimi dijaki. Učna tema, ki jo bomo prek stripa obravnavali, je Hladna vojna. V teoretičnem delu bomo s pomočjo znanstvene in strokovne literature opredelili, kdo so nadarjeni dijaki in kako jih identificiramo, predstavili bomo načine dela z njimi in se podrobneje posvetili dijakom, nadarjenim za zgodovino. Opredelili bomo tudi zakonitosti stripa, ga predstavili kot didaktični pripomoček in predstavili učno temo Hladna vojna. Empirični del magistrske naloge bomo opravljali na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju z nadarjenimi dijaki četrtih letnikov pri zgodovini. V raziskovalnem delu bo na podlagi pedagoške neeksperimentalne metode in analize stripa načrtovano, izvedeno in evalvirano učno delo uporabe stripa kot didaktičnega pripomočka za usvajanje zgodovinske učne vsebine hladne vojne z nadarjenimi dijaki četrtih letnikov Gimnazije Franceta Prešerna Kranj. S pomočjo anketnega vprašalnika »Strip kot didaktični pripomoček pri pouku zgodovine za nadarjene dijake v četrtem letniku gimnazije pri učni temi Hladna vojna« in analize odgovorov nadarjenih dijakov četrtih letnikov bo v nalogi pridobljeno mnenje sodelujočih v pedagoškem eksperimentu o uporabi stripa kot didaktičnega pripomočka pri obravnavi učne teme Hladna vojna. Sledila bo analiza mnenj nadarjenih dijakov in evalvacija opravljenega dela. Sklepne ugotovitve bomo osnovali na podlagi celotnega didaktičnega procesa.
Keywords: zgodovina, nadarjeni dijaki, didaktični pripomoček, strip
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 657; Downloads: 83
Full text (2,21 MB) |
9. Izkušnje nadarjenih mladostnikov s svojo »oznako nadarjenosti« : magistrsko deloPetra Marčič Najžar, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo želeli raziskati, kakšne izkušnje imajo dijaki, ki so bili identificirani kot nadarjeni učenci/dijaki, s svojo oznako »nadarjenosti«. Želeli smo pridobiti vplogled v njihovo razmišljanje o svoji prepoznavnosti kot nadarjen dijak.
V teoretičnem delu smo opredelili nadarjenost v veljavnih zakonih, predstavili načine odkrivanja nadarjenih dijakov v srednji šoli, ter podrobneje opisali same značilnosti nadarjenih dijakov. Dotaknili smo se težav nadarjenih dijakov v socialnem okolju, ter opisali delo z nadarjenimi dijaki v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, v katerem je sodelovalo deset dijakov srednje šole. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Pridobljene podatke smo analizirali s kvalitativno analizo podatkov. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je večina dijakov, ki so identificirani kot nadarjeni dijaki, zadovoljna s svojo oznako »nadarjenosti«. Dijaki, ki so sodelovali v raziskavi, ugotavljajo, da svojega potenciala ne izkoristijo tako, kot bi ga lahko, še vedno pa menijo, da si svojo opredelitev nadarjenega dijaka zaslužijo. Kljub neizkoriščanju svojega potenciala nadarjeni dijaki niso pripravljeni vložiti več truda v razvijanje lastnih talentov in izražajo zadovoljstvo z dano situacijo. Večina jih tako izraža zelo nizko motivacijo za razvijanje svoje nadarjenosti kljub priložnostim in spodbudam, ki jih prejemajo v svojem okolju.
Keywords: nadarjenost, dijaki, motivacija, polstrukturirani intervju
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 967; Downloads: 357
Full text (1,11 MB) |
10. Model za oceno scenarijev za povečanje digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v republiki slovenijiSrečko Zakrajšek, 2021, doctoral dissertation Abstract: V doktorskem delu smo raziskovali možnosti za pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v slovenski splošni gimnaziji. Digitalne kompetence sodijo med najbolj nujne kompetence v sodobni družbi in šola ima pri pridobivanju le-teh pomembne naloge.
Pripravili smo različne scenarije, ki omogočajo povečanje (pridobivanje) digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v Republiki Sloveniji, ter jih ocenili z modelom, ki smo ga razvili po metodi DEX (Decision EXpert), ki je večkriterijska, hierarhična, kvalitativna metoda za modeliranje odločitvenega znanja, in s programom DEXi. Ta model omogoča oceno primernosti in učinkovitosti izobraževalnih scenarijev za pridobivanje digitalnih kompetenc in upošteva tudi posebnosti v različnih okoljih.
V modelu smo pripravili, strukturirali in medsebojno povezali različne atribute, ki vplivajo na pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc. Pri izbiri atributov in izdelavi kriterijev so nam pomagali eksperti iz slovenskih izobraževalnih institucij, pri validaciji modela pa so sodelovali strokovnjaki iz slovenskih splošnih gimnazij.
Ustreznost modela smo validirali z anketiranjem strokovnjakov iz gimnazij in ugotovili, da popolnoma dosega načrtovane zahteve.
Opravili smo tudi oceno izvedbe programa posameznih gimnazij s stališča pridobivanja in povečanja digitalnih kompetenc dijakov in to v času pred prehodom na poučevanje na daljavo in v času poučevanja na daljavo ter tudi pri tej raziskavi ugotovili, da model ustrezno oceni stanje in spremembe in da se je v času prehoda šolanja na daljavo pridobivanje digitalnih kompetenc v splošnih gimnazijah izboljšalo za približno eno oceno na lestvici od 1 do 5..
Z modelom je mogoče zelo dobro oceniti različne scenarije in je lahko v pomoč pri uvajanju in optimizaciji sistema, ki omogoča pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v gimnaziji.
Z ustrezno dopolnitvijo bi bilo model mogoče uporabiti tudi za ocenjevanje izobraževalnih scenarijev drugih izobraževalnih ustanov.
Keywords: digitalne kompetence, izobraževalni scenarij, gimnazija, dijaki, hierarhični model, DEX
Published in DKUM: 08.06.2022; Views: 1120; Downloads: 130
Full text (5,21 MB) |
