Search the digital library catalog

Abstract: Uporabniki spletnih platform se v današnjem času za pridobitev novic večinoma zanašajo na družbena omrežja, vendar pa zaradi razvoja tehnologij vse težje razločujejo pristne in preverjene vsebine od vedno prepričljivejših dezinformacij. Zato je izrednega pomena učinkovita ureditev ukrepanja za zagotovitev varnega spletnega okolja. Tako je bila v magistrskem delu raziskan prispevek novega pravnega okvirja, Akta o digitalnih storitvah (v nadaljevanju ADS), pri zmanjševanju širjenja dezinformacij in morebitnih ovirah za zagotavljanje spoštovanja temeljne pravice do svobode izražanja. ADS se pretežno osredotoča na določitev ukrepov, potrebnih za boj proti nezakonitemu govoru, vendar pa ne vsebuje izrecnih določb za ukrepanje zoper dezinformacije. Tako je bil poudarek moje raziskave namenjen vprašanju, kakšne ukrepe ADS posredno nalaga ponudnikom posredniških storitev in spletnih platform v zvezi s škodljivimi vsebinami, s katerimi omejuje prekomerno poseganje v temeljne pravice uporabnikov. Ob upoštevanju naraščanja uporabe umetne inteligence za moderiranje vsebin uporabnikov je zato v magistrski nalogi obravnavana tudi tematika učinkovitosti uporabe algoritmov in drugih samodejnih orodij filtriranja pri prepoznavanju lažnih informacij in zmanjšanju njihovega širjenja. V magistrskem delu ugotavljam, da trenutno ponudniki posredniških storitev in spletnih platform za ukrepanje zoper dezinformacije kot regulativne smernice upoštevajo neuradne zaveze, določene v Okrepljenem kodeksu ravnanja EU glede dezinformacij iz leta 2022 (v nadaljevanju Kodeks 2022). Kljub odsotnosti zavezujočih ukrepov za zajezitev širjenja dezinformacij v ADS so ukrepi, navedeni v tem kodeksu ravnanja, pridobili de facto zavezujočo naravo. Namreč za pravilno izpolnjevanje posameznih obveznosti ponudnikov ADS predvideva uporabo ukrepov, opredeljenih v kodeksih ravnanj. Tako zakonodajalec EU kljub koregulacijskem pristopu k preprečevanju negativnih učinkov dezinformacij do določene mere učinkovito vpliva na zagotavljanje spoštovanja pravice do svobode izražanja uporabnikov. Pravni okvir za ravnanje spletnih ponudnikov, ki ga določa ADS, je nov pravni okvir, saj je v veljavo stopil šele konec leta 2022. Tako kot predhodna Direktiva o elektronskem poslovanju tudi ADS ne ureja izrecno postopanja v primeru dezinformacij. Zato je doprinos moje magistrske naloge namenjen predvsem opredelitvi učinkovitosti uporabe ukrepov ADS in drugih samoregulacijskih pristopov ponudnikov, kot je Kodeks 2022, pri zagotavljanju varstva pravice do svobode izražanja.
Keywords: digitalno okolje, ponudniki posredniških storitev, kodeks ravnanja, zaščita temeljnih pravic, moderiranje spletnih vsebin, umetna inteligenca in algoritmi
Published in DKUM: 25.01.2024; Views: 326; Downloads: 63
Full text (3,75 MB)

Abstract: V magistrski nalogi predstavljamo celovite izkušnje odjemalcev v digitalnem okolju, na katere vplivajo izkušnje z izdelkom, izkušnje z nakupnim procesom (z nakupnim procesom in kontaktnim oz. prodajnim osebjem), izkušnje s tehnološkimi storitvami (delovanjem aplikacij in spletnih mest), starost, zvestoba, stopnja zaupanja in zadovoljstvo odjemalcev. Celovite odjemalčeve izkušnje bomo preverili na izbranem digitalnem izdelku – digitalni ročni uri. Zanima nas torej, kako so celovite odjemalčeve izkušnje oblikovane in kako pridobljene izkušnje vplivajo na odjemalčevo zadovoljstvo, zaupanje in zvestobo digitalnemu izdelku. Zaradi digitalizacije in nenehnih globalnih sprememb in trendov v digitalnem svetu se odjemalci in podjetja soočamo s številnimi izzivi. Napredujoči trendi od podjetij zahtevajo vedno večjo fleksibilnost in prilagodljivost izdelkov in storitev, zlasti danes, ko je spletna ponudba izdelkov in storitev postala naša rutina. Posledice novih trendov se kažejo v vse zahtevnejših odjemalcih in v vse ostrejši konkurenci podjetij. Ponujanje kvalitetnih celovitih odjemalčevih izkušenj preko spleta zato ni enostavna naloga. Klasični nakupi v trgovinah, fizično pošiljanje pisem preko pošte, plačevanje prejetih računov na banki … Vse izmed naštetih dejavnosti so pridobile spletno obliko. Izkušnje z izdelkom so se iz fizične oblike pridobivanja izkušenj prelevile v spletno. Namesto fizičnih obiskov trgovin sedemo za računalnik ali vzamemo v roke mobilni telefon, morda tudi pametno tablico, ter raziskujemo izdelke na spletnih portalih preko aplikacij in spletnih strani. Enako velja za nakupni proces. Nakup izdelkov ali storitev se v večini primerov več ne izvaja s fizično prisotnostjo, ampak ga opravimo preko spleta z virtualno podprtimi portali. Čeprav nakup poteka virtualno, so nam na voljo spletni prodajni svetovalci oz. e-svetovalci, ki nam nudijo podporo in pomoč ob morebitnih vprašanjih in težavah.   Izkušnje s tehnološkimi storitvami (delovanje aplikacij in spletnih mest) se nanašajo na uporabo spletnih strani, aplikacij in portalov. Ob izvedbi spletnega nakupa je zelo pomembno, da so tovrstne spletne strani in aplikacije ustrezno zasnovane z dovolj informacijami, ki nas zanimajo. Priporočljivo je, da imajo slikovni prikaz izdelkov in storitev, ki jih ponujajo. Kadar se odločimo nakup in plačilo preko spleta, je zelo pomemben občutek varnosti in zanesljivosti. Zaradi vedno večje raznolikosti populacije je pomembno omeniti tudi starost odjemalcev, ki se odločijo za spletni nakup. Večina odjemalcev se zanj odloči, ker to od nas zahtevajo napredujoči trendi v svetovnem gospodarstvu. Odjemalci starejše populacije imajo bolj inovativen in svež pregled nad dogajanjem v svetu. Zadovoljstvo, zaupanje in zvestoba odjemalcev so tri ključne posledice, od katerih je odvisno spletno nakupovanje. Če bodo odjemalci zadovoljni, nam bodo zaupali in nam bodo zvesti. V omenjene tri dejavnike morajo podjetja vložiti ogromno truda in dela. Trdimo lahko, da je to dolgotrajen proces, ki lahko prinese veliko pozitivnih učinkov in dolgoročnih uspehov podjetjem. Lahko imajo tudi obratne učinke, ki si jih podjetja ne želijo. Ponujanje dobrih izkušenj preko spleta še zdaleč ni enostavna naloga. Da bi ponujali dobre izkušnje vsakemu odjemalcu posebej, morajo podjetja nenehno iskati in raziskovati najnovejše metode ponujanja izkušenj. Spletno ponujanje dobrih izkušenj predstavlja podjetjem izziv in soočanje z najrazličnejšimi situacijami v sedanjem digitalnem okolju.
Keywords: digitalno okolje, izkušnje odjemalcev, trendi digitalnega marketinga, digitalna ročna ura
Published in DKUM: 02.09.2021; Views: 7925; Downloads: 128
Full text (1,83 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava področje digitalne kompetentnosti. V teoretičnem delu so na osnovi pregleda različnih terminoloških definicij predstavljene glavne značilnosti digitalne kompetence, s poudarkom na področju šolstva. Predstavljena je delitev digitalne kompetence, njen razvoj, kako se jo ocenjuje in preverja, katero stopnjo znanja morata imeti pedagog in učitelj ter kakšna je podpora šole pri uvajanju informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževalni sistem. Dotaknili smo se primerjave uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šolstvu v drugih državah. In preverili smo, ali se digitalna kompetenca študentov na podiplomski stopnji študija izboljša. V empiričnem delu smo raziskovali digitalno kompetentnost pri študentih podiplomskega študija pedagogike. Interpretirali smo rezultate, ki smo jih pridobili s spletno anketo. Evropski kompetenčni okvir za razvijanje in razumevanje digitalne kompetence DIGICOMP 2.1 opredeljuje ključne komponente digitalne kompetence, s pomočjo katerega smo ugotavljali znanje študentov. Želeli smo izvedeti, kakšno mnenje imajo o predmetu Informacijska podpora didaktičnim strategijam, ter pridobiti njihovo povratno informacijo o pridobivanju novih kompetenc. V sklepu so povzete glavne ugotovitve magistrske naloge, kjer izpostavljamo ključno ugotovitev, in sicer, da ima digitalna kompetenca v šolstvu veliko vlogo. Potrebno ji je posvečati pozornost in pedagoški kader ustrezno spodbujati k optimalnemu razvoju njihovih potencialov.
Keywords: digitalna kompetenca, didaktične strategije, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), digitalno okolje
Published in DKUM: 02.03.2021; Views: 1590; Downloads: 214
Full text (1,21 MB)

Abstract: S pojavom in razvojem interneta in IKT, so se pojavile možnosti za razvoj in napredek na nešteto področjih. Tehnologija je velike spremembe prinesla tudi za pedagoge in študente, učne metode in cilje ter začela spreminjati namen univerz. V diplomski nalogi bomo predstavili izobraževalno tehnologijo, koncept e-učenja, virtualna učna okolja in lestvice za merjenje uporabniške izkušnje. Največjo pozornost bomo namenili LMS učnim platformam. Raziskali bomo, kakšne so trenutne izkušnje visokošolskih institucij in študentov z LMS-i ter iskali pomanjkljivosti med trenutnimi LMS-i in spremembami, ki so potrebne za preboj nove generacije digitalnih učnih okolij.
Keywords: izobraževalna tehnologija, e-učenje, virtualna učna okolja, sistem za upravljanje učenja, digitalno učno okolje nove generacije
Published in DKUM: 06.09.2016; Views: 1624; Downloads: 183
Full text (1,13 MB)