Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko dela otrok, ki navkljub večletnem trudu s strani mednarodnih organizacij, ostaja pereč problem, tovrstno problematiko pa lahko opazimo tudi v Republiki Sloveniji. V okviru predmetnega dela preverimo, na kakšen način je delo otrok urejeno v okviru različnih mednarodnih organizacij, med katerimi s svojim normativnim urejanjem izstopa Mednarodna organizacija dela. Velik vpliv na tem področju imajo tudi Organizacija združenih narodov, Svet Evrope ter Evropska unija, v okviru katerih delujejo različni nadzorni organi, ki skrbijo, da vse države, ki so zavezane k spoštovanjem njihovih aktov, te uresničujejo tudi v praksi. V Sloveniji normativni vidik dela otrok ureja ZDR-1, posamezna področja pa so podrobneje opredeljena v podzakonskih aktih. Veljavna zakonodaja določa, da je sklenitev delovnega razmerja in opravljanje dela prepovedano pred dopolnjenim 15 letom, vendar ta dopušča določene izjeme. Nacionalna zakonodaja, skladno z normativnimi akti mednarodnih organizacij, določa omejitve in stroge pogoje, pod katerimi lahko delo opravljajo otroci. Pri tem razlikuje med položaji, ko otroci opravljajo delo v okviru izjem, ki so določene za opravljanje dela pred dopolnjenim 15 letom in položaji, ko otroci opravljajo delo skladno s pogodbo o zaposlitvi, učno pogodbo, v okviru volonterskega pripravništva ter na podlagi študentske napotnice. Poleg klasičnih oblik dela otrok magistrsko delo obravnava tudi digitalno delo otrok, ki do sedaj v Sloveniji še ni bilo deležno širše pravne razprave, še manj pa posebne normativne obravnave. Tovrstno delo otrok je po svoji naravi drugačno od večine oblik dela otrok, saj se opravlja predvsem v domačem okolju, zaradi česar velikokrat ni jasno razvidno, da tovrstno udejstvovanje otroka negativno vpliva na njegovo zdravje, počutje, razvoj, moralo ali šolanje. Digitalno delo otrok je v Sloveniji že bilo zaznano in tudi sankcionirano s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo, vendar zgolj v primeru vsebin oglaševalske narave. Ugotovimo, da je konkretne primere digitalnega dela otrok, ki so mlajši od 15 let, mogoče podrediti abstraktno oblikovanim določbam ZDR-1, ki urejajo izjeme od prepovedi dela otrok, vendar pa aktualna normativna ureditev vsebinsko ni v celoti prilagojena za posebnosti, ki izhajajo iz narave digitalnega dela. Prav tako ne obstajajo ustrezna določila, ki bi varovala otroke, ki so že dopolnili 15 let. Skladno z navedenim se zavzemamo za ustrezno prilagoditev že obstoječega pravnega okvirja.
Keywords: delo otrok, otroško delo, izkoriščanje otrok, vplivnostni marketing, družbena omrežja, otroci vplivneži, digitalno delo
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 50
Full text (1,56 MB)