| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Digitalna forenzika v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Primož Horvat, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Digitalna forenzika v slovenski policiji je ena novejših nalog in opravil kriminalistične policije. Razvijati se je začela leta 2009 in se vse do zdaj razširjala, usposablja, izobražuje in nadgrajuje strojno in programsko opremo. Opisani zakonski pogoji za začetek postopka zavarovanja in preiskave elektronskih podatkov. Prav tako je zajeto število kaznivih dejanja z katerimi se slovenska policija najpogosteje srečuje, ter o vrsti zaseženih elektronskih naprav. Slovenska policija opravlja digitalno forenziko po temeljnih postopkih digitalne forenzike, pravnimi predpisi, načelih in metodologiji, kateri so bili sprejeti. Sloni na standardih in normativih, katerih zadostujejo, da se digitalni dokazi lahko uporabijo v pravdnih zadevah. Slovenska policija mora spoštovati načela, metodologijo in zakonske predpisi, saj le tako lahko zagotavlja verodostojnost digitalnih dokazov v pravdnih postopkih. V nasprotnem primeru privede, da so digitalni dokazi neveljavni. Opredeljena sta oba postopka, postopek za zavarovanje elektronskih podatkov in postopek o preiskavi elektronskih podatkov. Predstavljen je tudi postopek zagotavljanja istovetnosti in integritete z pomočjo izračuna zgoščevalni vrednosti. Postopki morejo biti izvedeni strokovno, dosledno, ter opraviti jih mora za to strokovno usposobljena oseba. O vseh postopkih se sprotno sestavlja zapisnik, v katerega je potrebno vpisati opravila katera smo opravili, ter ugotovitve tekom zavarovanja ali preiskave elektronske naprave. V prihodnosti se bo potrebno hitreje odzivati na nenehne spremembe in novosti, več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost, saj se danes najde vedno več digitalnih dokazov, vendar pa so omejitve glede najdbe le teh.
Keywords: digitalna forenzika, digitalni dokazi, policija, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 270; Downloads: 51
.pdf Full text (1,67 MB)

2.
Zbiranje digitalnih dokazov v postopkih forenzičnih preiskav : magistrsko delo
Gregor Skerl Beronja, 2023, master's thesis

Abstract: V dobi, v kateri se življenje vse bolj seli v digitalni svet, je forenzična preiskava zbiranja digitalnih dokazov postala nepogrešljiv del preiskovalnih postopkov tako v zasebnih, poslovnih kot tudi drugih sodnih procesih. Odkrivanje digitalnih sledi in zbiranje digitalnih dokazov sta ključna postopka za razumevanje in reševanje sodobnih izzivov, povezanih z bodisi kibernetsko varnostjo, poslovno skrivnostjo, kibernetskimi prevarami bodisi preiskavami na področju kriminalitete in terorizma. Digitalna forenzika vključuje uporabo sofisticiranih orodji in tehnik za iskanje, pridobivanje in analiziranje digitalnih dokazov, ki jih preiskovalci pridobijo v sklopu zasega digitalnih medijev. Ta orodja strokovnjakom omogočajo, da preiskujejo različne digitalne naprave, kot so računalniki, pametni telefoni, tablični računalniki in celo storitve v oblaku, z namenom, da bi lahko pridobili relevantne dokaze. Proces vključuje različne faze, kot so sprožitev preiskave, planiranje, zbiranje podatkov, analiza in predstavitev ugotovitev. Sam postopek zbiranja digitalnih dokazov je ključna faza v postopku digitalne forenzike, saj moramo vedno zagotavljati verigo skrbništva. Ta faza vključuje iskanje in pridobivanje relevantnih digitalnih podatkov iz različnih naprav in virov, postopek pa mora biti izveden previdno in strokovno. Napačni pristopi zbiranja digitalnih dokazov in uporaba napačne metodologije lahko vodijo v uničenje gradiva. Pridobljene digitalne dokaze je treba analizirati, jih pravilno interpretirati in predstaviti naročniku. Preiskovalec mora ugotoviti in prepoznati relevantne informacije, pridobljene iz metapodatkov, obnovitve izbrisanih datotek, elektronske pošte in podobno. Vsekakor pa ne moremo zanemariti dejstva, da živimo v dobi digitalizacije in dandanes v največji meri uporabljamo predvsem pametne mobilne naprave, in sicer tako za zasebne kot poslovne namene. Zaradi njihove zmogljivosti z njimi izvršujemo raznovrstne operacije – uporabljamo komunikacijska orodja, pošiljamo datoteke, dostopamo do različnih medijev in podobno, kar pametne mobilne naprave uvršča med najzanimivejše in podatkovno polne medije oziroma vire za preiskovanje digitalnih dokazov. Pomembno si je zapomniti, da ko govorimo o zbiranju digitalnih dokazov v postopkih forenzičnih preiskav, ne govorimo zgolj o delu državnih služb, vendar je na tem področju prisotnih ogromno zasebnikov, ki opravljajo izredno kakovostna dela tako za zasebna kot tudi javna naročila.
Keywords: forenzične preiskave, digitalni dokazi, magistrska dela
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 196; Downloads: 31
.pdf Full text (1,14 MB)

3.
Preiskava enkriptiranih elektronskih naprav in nosilcev elektronskih podatkov v kazenskem postopku; problem nezmožnosti dostopa do podatkovne vsebine naprave in prisila razkritja šifrirnega gesla : magistrsko delo
Oskar Peče, 2022, master's thesis

Abstract: S tem ko sta se s splošno in profesionalno digitalizacijo modernega življenja izjemno povečala količina in pomen digitalnih dokazov, se je ustrezno povečal pomen in pogostost preiskav elektronskih naprav v kazenskem postopku. Preiskava elektronskih naprav je v slovenski zakonodaji urejena v 219.a členu Zakona o kazenskem postopku in ureja preiskavo elektronskih z njimi povezanih naprav, nosilcev podatkov in preko omrežja povezanih in dosegljivih informacijskih sistemov, kjer so shranjeni podatki. Kritična lastnost vseh treh vrst naprav je njihova sposobnost shranjevanja podatkov v digitalni obliki. Pomembno oviro preiskavi teh naprav predstavlja moderna enkripcija, ki onemogoča dostop do njihove podatkovne vsebine, brez ustreznega šifrirnega gesla. Preiskava elektronske naprave posega v uporabnikovo pravico do komunikacijske zasebnosti, določene v 37. členu Ustave Republike Slovenije. Za zadovoljitev ustavnih pogojev in pogojev 219.a člena Zakona o kazenskem postopku mora preiskava temeljiti na ustreznem pravnem temelju, namreč uporabnikovi privolitvi, odredbi sodišča ali ustni odredbi preiskovalnega sodnika. 219.a člen ZKP poleg pogojev in okvirnega poteka preiskave elektronskih naprav v 6. odstavku določa dolžnosti imetnikov oziroma uporabnikov naprav in sankcijo, če teh dolžnosti ne izpolnijo. Omenjene dolžnosti so omogočiti dostop do elektronske naprave, predložitev šifrirnih ključev in predložitev pojasnil o uporabi naprave. Za neizpolnitev določenih obveznosti ne morejo biti kaznovani osumljenec, obdolženec, oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča, ali oseba, ki se lahko odreče pričevanju. Po zasegu naprave in pred njeno preiskavo je treba opraviti vmesni postopek zavarovanja podatkovne vsebine elektronske naprave. Ta se lahko zavaruje tako, da se ustvari istovetna kopija elektronskih podatkov, da se ustvari istovetna kopija celotnega nosilca podatkov ali tako, da se naprava zapečati. Postopek zavarovanja ne služi zgolj zagotovitvi integritete preiskovanih podatkov, temveč je edini del preiskave elektronske naprave v širšem smislu, pri katerem sta lahko prisotna uporabnik naprave in njegov zagovornik. Preiskavo elektronske naprave opravi strokovno usposobljena oseba in o preiskavi ustvari zapisnik. Preiskava je vsebinsko omejena na iskano vsebino, določeno v odredbi o preiskavi. V primeru, da je preiskava opravljena brez ustrezne pravne podlage ali v nasprotju z odredbo, morajo dokazi, pridobljeni s to preiskavo, biti izključeni. V primeru, da je šifrirno geslo naprave bilo pridobljeno s prisilo v obliki mučenja ali nečloveška in ponižujočega ravnanja, se za legitimacijo dokazov, pridobljenih v tej preiskavi ne more uporabiti doktrina neizbežnega odkritja. Za preiskavo preko omrežja povezanih naprav, morajo te naprave biti v odredbi določene, pri čemer ne ustreza, da so določene zgolj naprave, ki jih je uporabnik uporabil za dostop do njih. Obdolženca pred prisilo predložitve šifrirnih gesel ščiti privilegij zoper samoobtožbo, pri čemer ta zaščita velja enako za šifrirna in biometrična gesla. Obdolženec kljub temu lahko geslo prostovoljno predloži, pri čemer ima lahko sama predložitev zanj obremenilno dokazno vrednost. V kolikor gesla ne predloži, njegovo vzdrževanje pomoči organom pregona ne more služiti kot dokaz njegove krivde. Če obdolženec naklepno predloži nepravilno šifrirno geslo, njegovo ravnanje lahko predstavlja kaznivo dejanje krivega pričanja. Tuje države so z namenom reševanja problema otežene preiskave elektronskih naprav sprejele različne ureditve, med drugim različne stopnje prisile za predložitev šifrirnih gesel in stroge načine regulacije enkripcijskih in enkriptiranih produktov. Pogosta oblika tovrstne regulacije, h kateri stremi tudi Evropska unija je uvedba obveznih s strani proizvajalcev implementiranih »glavnih ključev«, ki organom pregona omogočajo, da zaobidejo enkripcijo in odklenejo enkriptirane naprave, brez uporabe šifrirnih gesel.
Keywords: preiskava digitalnih naprav, kazenski postopek, enkripcija, digitalni dokazi, privilegij zoper samoobtožbo
Published in DKUM: 22.11.2022; Views: 989; Downloads: 102
.pdf Full text (1,32 MB)

4.
Omejitve pri pridobivanju digitalnih dokazov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Andrej Petek, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Digitalni dokazi so postali pomembno dokazno sredstvo v kazenskih postopkih. So nepogrešljiv del dokazovanja novih in starih oblik kaznivih dejanj. To je posledica informacijskega in tehnološkega napredka, ki je prinesel digitalizacijo na vsa področja življenja. S hitrim in širokim informacijsko-tehnološkim napredkom se večajo tudi različne omejitve pri pridobivanju, analizi in uporabi digitalnih dokazov. V diplomski nalogi so predstavljeni digitalni dokazi, pogoji za njihovo uporabo pred sodišči in načini pridobivanja po slovenskem pravnem redu. Predstavljena je digitalna forenzika, ki je osnova za pridobivanje digitalnih dokazov. Opravljena je raziskava omejitev, ki se danes pojavljajo pri pridobivanju digitalnih dokazov. S tem je predstavljen tudi časovni razvoj digitalne forenzike. Cilj diplomske naloge je odgovor na vprašanje, ali se zaradi vse več omejitev pridobi manj digitalnih dokazov. Pred časom so omejitev pri pridobivanju digitalnih dokazov predstavljale klasične protiforenzične tehnike, ki so se večinoma uporabljale namensko. Danes je teh omejitev in razlogov zanje več. Kibernetski prostor daje storilcem možnost delovanja od kjerkoli po svetu. Naprave in storitve uporabljajo dobre varnostne mehanizme zaščite podatkov. Njihova raznovrstnost zahteva vse širše znanje preiskovalcev, številčnost in količina podatkov pa zmanjšujeta učinkovitost le-teh. Zakonodaja se spremembam prilagaja počasi. Ugotovljeno je bilo, da se danes najde več digitalnih dokazov, vendar pa se zaradi omejitev manjša učinkovitost najdbe le-teh. V prihodnosti bo treba več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost ter hitreje prilagajati zakonodajo nenehnim spremembam in novostim.
Keywords: digitalni dokazi, digitalna forenzika, omejitve
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 371; Downloads: 38
.pdf Full text (1001,45 KB)

5.
Digitalni dokazi v kazenskem postopku in privilegij zoper samoobtožbo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tara Januš, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Hiter razvoj tehnologij prinaša spremembe tudi na področje kazenskega prava. Organi kazenskega pregona se srečujejo z vedno več dokazi v digitalni obliki. Pridobivanje digitalnih dokazov jim ovira uporaba enkripcije. Enkripcija spremeni podatke iz berljive oblike v neberljivo, za dekriptiranje pa je potreben ključ oz. geslo. Pred predajo gesla osebe ščiti privilegij zoper samoobtožbo. Privilegij zoper samoobtožbo je pravica posameznika, da ne priča proti samemu sebi. V diplomski nalogi bomo preverili, kako je privilegij v povezavi z digitalnimi dokazi urejen v Republiki Sloveniji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Biometrična enkripcija za ključ uporablja biometrične podatke, kot so prstni odtis, očesna šarenica ipd. Skozi diplomsko nalogo ugotavljamo, ali biometrični podatki uživajo enako zaščito pod privilegijem zoper samoobtožbo. Predstavljena bo Doktrina testimonialne biometrije, ki predstavlja eno izmed možnih rešitev dileme biometrične enkripcije. V povezavi z Doktrino vnaprej določenega zaključka (The Foregone Conclusion Doctrine), bomo ugotavljali kdaj lahko oblast zahteva predajo gesel, biometričnih podatkov, ali dekriptirano vsebino elektronske naprave. Tehnologija neprestano napreduje, storilci kaznivih dejanj pa so eni prvih, ki po njej posežejo. Za učinkovito reševanje kaznivih dejanj, se morajo prilagajati organi kazenskega pregona in zakonodaja.
Keywords: diplomske naloge, digitalni dokazi, privilegij zoper samoobtožbo, enkripcija, biometrična enkripcija
Published in DKUM: 18.09.2020; Views: 816; Downloads: 57
.pdf Full text (963,26 KB)

6.
Digitalni dokazi v kazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mišel Jež, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Digitalni dokazi so se v današnjem času pojavili v vseh vrstah kaznivih dejanj. So proizvod analogne naprave, ki so lahko ustvarjeni, shranjeni, spremenjeni in povezani z neko napravo, najpogostejše z računalniškim sistemom. Zavedati se je potrebno, da informacijska tehnologija zelo hitro napreduje in če želimo ostati v stiku z njo, je potrebno vlagati v ljudi, ki se s preiskovanjem le tega ukvarjajo, in v ustrezno strojno opremo, katera jim pomaga pri njihovem delu. Republika Slovenija z ustavno določbo zagotavlja varstvo tajnosti pisemskih občil. Zakon o kazenskem postopku natančno opredeljuje, kako se na zakonit način lahko posega z ustavo zagotovljeno zasebnost. Digitalni dokaz zaradi svoje oblike in narave ni kot materialni dokaz, katerega lahko primeš in vidiš. Zaradi pravilne uporabe zakonito pridobljenih dokazov v nadaljnjem kazenskem postopku je potrebna široka informacijska pismenost vseh sodelujočih v kazenskem postopku. Šele z pravilnim razumevanjem digitalnih dokazov bodo ti v nadaljevanju pravilno uporabljeni v kazenskih postopkih. V Sloveniji ne obstaja izobraževalni sistem s področja digitalne forenzike, zaradi česar obstaja velika verjetnost, da se digitalni dokazi v postopkih ne uporabljajo pravilno, oziroma ne razumejo pravilno. V diplomskem delu bomo predstavili zakonsko ureditev pridobitve digitalnih dokazov. V nadaljevanju bomo preverili izobraževalne programe v republiki Sloveniji z namenom ugotovitve, kako je urejeno izobraževanje s področja digitalne forenzike, predvsem s poudarkom na morebitna izobraževanja tožilcev in sodnikov, ki digitalne dokaze uporabljajo v kazenskem postopku. Skozi nekaj primerov bomo v nadaljevanju prikazali, kako širok spekter znanja mora imeti udeleženec v kazenskem postopku za pravilno vrednotenje in uporabo digitalnih dokazov.
Keywords: kazenski postopek, dokazi, digitalni dokazi, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2017; Views: 1152; Downloads: 109
.pdf Full text (469,44 KB)

7.
Digitalni dokazi in integriteta v računalniški forenziki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Matjaž Smolej, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Preiskava kaznivih dejanj in predstavitev dokazov na sodišču sta ključnega pomena za ugotovitev dejanskega stanja oziroma dokazovanje resnice. V diplomskem delu smo na pregleden način predstavili definicijo digitalne forenzike, njena načela in metodologijo. Definirali smo razliko med zavarovanjem in preiskavo elektronske naprave kot tudi razlike med zavarovanjem živega in mrtvega sistema. Opisali smo zgoščevalne funkcije, njihov pomen in določene pomanjkljivosti. Integriteta podatkov in zagotavljanje, da se podatki niso spremenili, se lahko zagotovita z uporabo zgoščevalnih funkcij. Sodišče lahko uporabi dokaze, ki so bili pridobljeni na zakonit način, kar opredeljuje Zakon o kazenskem postopku. Vsi dokazi, ki niso pridobljeni na takšen način, ne morejo biti uporabljeni kot dokazi. V nadaljevanju smo predstavili programsko in strojno opremo in opredelili pomen uporabe omejevalnika zapisovanja. Diplomsko delo smo nadaljevali s predstavitvijo delovanja klasičnih trdih in SSD diskov, ki uporabljajo bliskovni pomnilnik. Opisali smo arhitekturo in funkcije, ki se uporabljajo za delovanje, kot tudi načine za reševanje podatkov v primeru okvare. V praktičnem delu naloge smo prikazali razlike pri obnovi podatkov iz klasičnega trdega in SSD diska. Z lastnimi testi smo prikazali problem zagotavljanja integritete na SSD diskih, ki uporabljajo lastne krmilnike z operacijskim sistemom in bliskovni pomnilnik.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, digitalni dokazi, digitalna forenzika, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.05.2017; Views: 1319; Downloads: 166
.pdf Full text (2,92 MB)

8.
Digitalna forenzika in digitalni dokazi - organizacijsko statistični vidik : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Bojana Brezovnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj informacijske tehnologije je veliki večini ljudi precej olajšal življenje. Elektronske (digitalne) naprave, pametni telefoni in še mnoge druge pametne elektronske naprave nas obdajajo na vsakem koraku. Še ne dolgo nazaj smo, na primer na banki večino stvari urejali osebno, na okencu, ali pa dokumente podpisovali osebno pri dotični osebi. Danes lahko vse opravimo od doma, iz naslonjača. Elektronsko bančništvo nam tako prihrani veliko časa, ki bi ga drugače zapravili za čakanje v vrsti, elektronski podpis pa tudi. Zaplete se, ko gre pri tem kaj narobe. Kraja osebnih podatkov ali zloraba elektronskega naslova, napad na informacijski sistem …, so samo nekateri primeri kaznivih dejanj, kjer imamo opravka z digitalnimi dokazi. Na prvi pogled, za laično javnost, zelo zanimivo področje, za preiskovalce pa sila zahtevno področje, saj si ne smejo privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja, da dokazi pravno obstojijo tudi na sodišču. V času preiskave digitalne naprave mora preiskovalec slediti pravilom in načelom, od vseh pa je najpomembnejša revizijska sled, kar pomeni, da je dokumentiran prav vsak korak, ki ga preiskovalec opravi. Ravno zaradi tega je pomembno, da tak postopek opravi ustrezno usposobljena oseba, čeprav v Sloveniji ni povsem jasno določeno, kdo je lahko izvedenec digitalne forenzike, nenazadnje bi lahko tak postopek opravil tudi informatik. Pomembno je, da naravo digitalnih naprav in digitalnih dokazov poznajo tako policisti kot tudi sodniki, prvi se z digitalno napravo srečajo pri zasegu, drugi pa morajo znati postaviti prava vprašanja izvedencu, hkrati pa morajo znati pravilno presoditi, ali ima digitalni dokaz dokazno vrednost. V zavedanju pomembnosti digitalne forenzike se je postopoma spremenila tudi zakonodaja. V prihodnje pa lahko digitalna forenzika postane eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejših, segmentov preiskovanja. Pravzaprav je to nekako tudi pričakovati glede na to, da informacijskemu napredku kar ni videti konca, kaznivim dejanjem pa tudi ne. V diplomskem delu smo preučevali stopnjo računalniške kriminalitete. Ugotovili smo, da stopnja računalniške kriminalitete raste, po drugi strani pa se na področju informatike in računalništva izobražuje vedno več policistov, čeprav število tovrstnih izobraževanj upada, finančna sredstva pa so usmerili v nakup nove policijske opreme in informacijske infrastrukture. Ugotovili smo tudi, da Slovenija dobro sodeluje v meddržavnih postopkih (primer Mariposa), vendar menimo, da bi bilo dobro dati priložnost tudi državam, ki niso članice Evropske unije, saj bi drugačni pristopi lahko pripeljali do boljših rezultatov v zvezi s tovrstno problematiko.
Keywords: računalniška kriminaliteta, digitalna forenzika, digitalni dokazi, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2016; Views: 1841; Downloads: 234
.pdf Full text (1,17 MB)

9.
Vpliv protiforenzike na preiskave digitalnih posnetkov spolnih zlorab otrok : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Andrej Matjašič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Uspešnost preiskav digitalnih podatkov in pridobivanje dokazov sta lahko v veliki meri odvisna od natančno opravljene hišne preiskave in pridobljenih informacij. Strokovno in natančno opravljena hišna preiskava lahko storilcu prepreči izvajanje določenih metod protiforenzike, kot so na primer destruktivna dejanja. Z morebiti najdenimi zapisi gesel na listih ali analizo med hišno preiskavo zavarovanega spomina delovnega pomnilnika računalnika je mogoče v nadaljnji fazi preiskave podatkov elektronskih naprav uspešno dešifrirati digitalne podatke, jih preiskati in zavarovati obremenilne digitalne dokaze. V diplomskem delu sta na pregleden način predstavljena pojma digitalni dokaz in posnetki spolnih zlorab otrok. Nadalje je opisan pojem digitalna forenzika vključno z načeli digitalne forenzike in metodologijo digitalne preiskave. Opredeljen je tudi pojem digitalna protiforenzika in predstavljene različne protiforenzične tehnike, s katerimi storilci poskušajo otežiti ali onemogočiti forenzične preiskave, kadar poskušajo prikriti posedovanje digitalnih posnetkov spolnih zlorab otrok. Nadalje je opisana taktika, tehnika in metodika izvedbe hišne preiskave. Poudarjena je pomembnost načrtovanja izvedbe hišne preiskave in opisane določene posebnosti pridobivanja digitalnih dokazov, ki se razlikujejo od opravljanja klasičnih hišnih preiskav, kjer se iščejo predmeti v fizični obliki. Na koncu dela sta opredeljena postopka zavarovanje in preiskava elektronske naprave ter predstavljeni ukrepi za zmanjševanje vpliva digitalne protiforenzike na forenzične preiskave.
Keywords: kazniva dejanja, posnetki spolnih zlorab otrok, preiskovanje, digitalni dokazi, digitalna forenzika, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.01.2016; Views: 1202; Downloads: 146
.pdf Full text (862,07 KB)

10.
Posnetki spolnih zlorab otrok - analiza primera : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Jasna Kastigar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Za izvajanje uspešno opravljenih kompleksnih preiskav posnetkov spolnih zlorab otrok je v prvi vrsti ključno mednarodno sodelovanje. To omogoča hitrejšo in uspešnejšo identifikacijo žrtev, kar je tudi končni cilj preiskave. Otroke je treba zaščititi in jim omogočiti varno nadaljnjo življenje. Pripravljenost kriminalistov za reševanje in zaščito otrok je sicer neopisljiva, vendar se soočajo tako z zakonodajnimi težavami kot tudi s pomanjkanjem kadra in finančnih sredstev, kar močno otežuje preiskave. Za hitreje izvedene postopke bi potrebovali več specifičnih forenzičnih orodij, ki bi avtomatizirano izvedla pregled fotografij in izsledkov. Glede na pričakovan porast posnetkov spolnih zlorab otrok sta v prvi meri ključna preventiva in osveščanje o tej problematiki, ki se je po besedah A. T. Klančnika (osebni intervju, 15. 7. 2015) še vedno ne zavedamo. Treba je vlagati v znanje in z ustrezno zasnovano preventivo ljudi naučiti odziva na pojav spolnih zlorab otrok. S tem se strinja tudi T. Peršuh (osebni intervju, 16. 7. 2015), ki izraža zaskrbljenost glede odkrivanj tovrstnih kaznivih dejanj, saj meni, da kriminalisti odkrijejo le vrh ledene gore oziroma tiste storilce, ki še niso tako vešči pri zakrivanju svojih sledi. V diplomskem delu so predstavljeni temeljni pojmi spolne zlorabe, posnetkov spolnih zlorab otrok in interneta. Opisujemo tudi postopke preiskovanja elektronskih naprav in pridobivanje digitalnih dokazov. Razčlenimo posamezne faze digitalne forenzike in predstavimo oteževalne okoliščine, s katerimi se preiskovalni organi soočajo tekom preiskav.
Keywords: spolne zlorabe, otroci, pedofilija, internet, posnetki, fotografije, preiskovanje, digitalna forenzika, digitalni dokazi, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.09.2015; Views: 1777; Downloads: 216
.pdf Full text (1,14 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica